Članek ponuja zgodovinsko študijo razvoja spletnonovinarskih uredništev v kontekstu slovenskega medijskega okolja. Avtor se osredotoča na dve vodilni slovenski časopisni hiši Delo in Dnevnik ter proučuje prostorsko organizacijo, uredniško odločanje in novinarske rutine s pomočjo treh kvalitativnih metod: opazovanja, intervjujev in analize dokumentov. Študija nakazuje, da se je spletno novinarstvo v analiziranih časopisnih hišah razvijalo skozi tri faze: (1) individualni člani uredništva delajo kot večveščinski delavci in predvsem le tehnično prenašajo časopisne vsebine na splet (od sredine 1990. let do zgodnjih 2000. let); (2) organizacijsko in prostorsko ločeni spletni oddelki, kjer standardizacijo novinarskih rutin določa predvsem princip hitrosti (od sredine 2000. let do poznih 2000. let); (3) integrirana uredništva z različnimi modeli odločanja, prostorske organizacije in odnosov med tiskimi redakcijami in spletnimi oddelki (od poznih 2000. let naprej).
COBISS.SI-ID: 32401757
Prispevek kritično ovrednoti aktualne konceptualizacije globalnega vladovanja, ki ga enačijo s konceptom transnacionalne javnosti. Tako prispevek najprej predstavi in osvetli trenutne konceptualizacije globalnega vladovanja in oblike njegovega pojavljanja. Nato pa ta razumevanja premisli čez prizmo klasičnega pojmovanja javnosti in normativnih zahtev, ki jih javnost kot normativen ideal vključuje. Avtorica izpostavlja, da kriterij učinkovitosti izvrševanja odločitev sprejetih v globalnem vladovanju ne more kompenzirati demokratične vključenosti, ki jo ideal javnosti zahteva. Prav tako kritizira nadomeščanje termina »javnost« s terminom »vladovanje«, saj za razliko od javnosti, termin »deležniki« legitimizira vključenost ekonomskih akterjev in s tem ekonomske moči v javne odločitve. Kot zadnje, avtorica izpostavi tudi problematičnost koncepta »močnih javnosti«, kjer samo proces razprave političnih predstavnikov na mednarodni ravni še ne »naredi« transnacionalne javnosti. Brez vzporednega razvoja transnacionalnih javnosti - avtonomnih od političnih in ekonomskih pritiskov ter odprtih do vseh, ki jih potencialne posledice zadevajo, je globalno vladovanje usmeritev k manjši in ne večji demokratičnosti.
COBISS.SI-ID: 77772289
Članek raziskuje odnos med koncepcijami narave, njenimi razlagami v naravoslovnih znanostih in političnimi koncepti. Kljub splošnemu prepričanju, da sta narava in politika ločeni sferi, so prikazani različni načini njune povezanosti in medsebojnega vplivanja v različnih zgodovinskih obdobjih.
COBISS.SI-ID: 1536232132