Dejavniki modeliranja optimalne členitve Slovenije na pokrajine vključujejo opremljenosti regionalnih središč z dejavnostmi ustreznega ranga, med katere sodi univerzitetno izobraževanje in povezanost univerze z gospodarstvom pokrajine in njenimi razvojnimi potrebami pri zagotavljanju enakih možnosti za dostopnost do univerzitetnega izobraževanja. Podatki o regijski gravitaciji študentov in ustreznost regijske porazdelitve organizacij izvajalk praktičnega usposabljanja v odnosu na vse organizacije v Sloveniji so pomemben kriterij kakovosti univerzitetnega izobraževanja. Univerzitetni in strokovni študij geodezije poteka za celotno Slovenijo na Univerzi v Ljubljani. Izvedena je bila primerjava med starimi in novimi bolonjskimi univerzitetnimi in strokovnimi študijskimi programi v obdobju prehoda na bolonjski študij, ko so na Univerzi v Ljubljani istočasno izvajali stare in nove študijske programe (študijska leta 2008/09, 2009/2010, 2010/11).
COBISS.SI-ID: 5960801
Čeprav je bil model Delovna Zahtevnost-Nadzor-Podpora uspešno uporabljen v številnih raziskavah na področju zdravstva, ni bil model, nikoli uporabljen za vrednotenje dobrobiti študentov zdravstvene nege. Cilj te študije je bil spodbujati blaginjo študentov zdravstvene nege. Cilj je bil, da se preveri, ali je model, primeren za vrednotenje njihovega dobrega počutja. Model je bil izveden in proučevan v dveh pluralnih študijah primera, ki sta potekali v dveh stopnjah. Na prvi stopnji je bilo analizirano počutje študentov, skupaj z zaznanimi ravnmi nadzora, podporo in povpraševanjem za posamezne študente v času njihovega študija. Ti rezultati so bili uporabljeni na drugi stopnji pri vrednotenju predstavljenega modela. Študija je bila izvedena ob koncu študijskega leta 2009/2010 v dveh institucij : Univerza Tampere, Visoka šola za zdravstvo, na Finskem (zavod 1); in Univerza na Primorskem, Fakulteta za zdravstvene vede, Slovenija (zavod 2). Udeleženci raziskave so bili diplomanti zdravstvene nege, ki so končali študij 2009/2010 in prodekana za izobraževanje obeh institucij. Končni vzorec je vključeval 83 študentov v zavodu 1 in 79 študentov v zavodu 2. Čeprav so rezultati v obeh različni, v večina študentov v obeh ustanovah dojema, da imajo študij pod nadzorom in da je le-ta razmeroma nezahteven. Na srečo je študentov, kateri sodijo v rizično skupino, katerih počutje med študijem je razmeroma slabo, razmeroma malo. Ugotovitve pričujoče raziskave kažejo, da je Karasekov in Theorellov model Delovna Zahtevnost-Nadzor-Podpora primeren za ugotavljanje počutja med študijem študentov zdravstvene nege.
COBISS.SI-ID: 6211425
EuroPsy-evropski certifikat iz psihologije predstavlja izobraževalni okvir in minimalne standarde za usposabljanje psihologov v različnih evropskih državah. V tem okviru se za vstop v samostojno prakso zahteva eno leto supervizirane prakse. V Sloveniji supervizirana praksa do sedaj ni bila urejena. Članek predstavlja projekt, katerega cilj je vzpostavitev mentorstva in razvoj modela izobraževalnega programa za mentorje in študente, ki sodelujejo bodisi v okviru pripravništva ali supervizirane prakse. Koraki v izobraževalnem procesu so predstavili: razvoj kompetenčnega pristopa in načrtovanje nalog, dejavnosti v praktičnih okoljih, strukturirana refleksija in ocena kompetenc študentov in mentorjeve vloge. Predstavljena je evalvacija projekta in smernice za izobraževalne programe za supervizirano prakso.
COBISS.SI-ID: 50779746
Postavka specifičnosti in kontekstualni pokazatelji so eden od možnih virov merjenja napak pri merjenju osebnosti. Izraz referenčni okvir predstavlja implicitni ali eksplicitni kontekst, ki vpliva na posameznikove odgovore, medtem ko odgovarjanje na posamezne postavke. Članek obravnava posledice standardizacijo kontekstualnega razumevanja postavk psihometričnih značilnosti »Big Five personality measures«. Čeprav je zelo povezano, ukrepi vezani na kontekst lahko povzročijo različne osebnostne profile v primerjavi s splošnimi ukrepi. Poleg tega različne vrste kontekstualizacije osebnostnih vprašalnikov lahko vplivajo na razvrstitev v profile osebnosti. Postavka kontekstualizacija lahko vpliva tudi na zanesljivost osebnostnih mer, čeprav učinek ni povsem jasen in različne študije poročajo o različnih učinkih. Ko je kontekst konceptualno pomemben za kriterijske spremenljivke, dodatni element specifičnost lahko vpliva tudi napovedno veljavnost. Raziskovanje doprinese nekaj potencialnih koristi za merjenje osebnost ob podpori kontekstualnih pokazateljev. Na konec smo razpravljali o potencialnih učinkih in omejitvah kontekstualno povezanega merjenja osebnosti.
COBISS.SI-ID: 54053474
Da bi odgovorili na sodobne izzive, ki zahtevajo avtonomno odločanje v različnih delovnih okoljih, je bil izveden pedagoški eksperiment, da bi ugotovili pripravljenost in odzivnost sedanje organiziranosti visokošolskega študija zdravstvene nege v Sloveniji. Primerjali smo uspešnost aktivnih učnih metod v spletnem učnem okolju (eksperimentalna skupina) in v tradicionalni učilnici (kontrolna skupina), in njihov vpliv na etične kompetence študentov zdravstvene nege. Hipoteza 1 (eksperimentalna skupina bo uspešna in bo imela dobre dosežke v razumevanju in uporabi etičnih načel) je bila potrjena na osnovi začetnega in končnega testiranja. Hipoteza 2 (glede na študente, aktivne metode učenja v spletnem učnem okolju v eksperimentalni skupini imajo pozitiven vpliv na razvoj etičnih kompetenc) je bila potrjena. Pedagoški eksperiment je bil podprt z večkratno študijo primera, ki je omogočila poglobljeno analizo odnosa učencev do aktivnih učnih metod v obeh okoljih. Študija je vključevala študente prvega letnika zdravstvene nege (n = 211) vseh vpisanih študentov (N = 225), na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem v študijskem letu 2010/2011. Med obema učnima okoljema ni bilo bistvene razlike učenje v obeh okoljih je imelo pozitiven vpliv na učenje. Rezultati analize kažejo, da sodelovanje z aktivnimi metodami učenja v skupini omogoča razvoj etičnih kompetenc in s njimi povezanih komunikacijskih sposobnosti, medosebnih spretnosti, sodelovanja in kritičnega mišljenja. Aktivne metode učenja v primerjanih okoljih, omogoča razvoj znanja na višji ravni, ki ga opredeljuje sposobnost kritičnega mišljenja in refleksivnega odziva, jedro etičnih kompetenc. Študenti razvijejo etične kompetence z aktivno udeležbo v skupinskem delu, igri vlog in razpravi, in ni razlike med spletnim in tradicionalnim učnim okoljem. V zdravstvu, je ključnega pomena sposobnost sprejemanja samostojnih odločitev in ravnanje v različnih komunikacijskih situacijah in kontekstih, v katerih so moralne vrednote in etična senzibilnost bistvenega pomena.
COBISS.SI-ID: 6793313