Čeprav je bil model Delovna Zahtevnost-Nadzor-Podpora uspešno uporabljen v številnih raziskavah na področju zdravstva, ni bil model, nikoli uporabljen za vrednotenje dobrobiti študentov zdravstvene nege. Cilj te študije je bil spodbujati blaginjo študentov zdravstvene nege. Cilj je bil, da se preveri, ali je model, primeren za vrednotenje njihovega dobrega počutja. Model je bil izveden in proučevan v dveh pluralnih študijah primera, ki sta potekali v dveh stopnjah. Na prvi stopnji je bilo analizirano počutje študentov, skupaj z zaznanimi ravnmi nadzora, podporo in povpraševanjem za posamezne študente v času njihovega študija. Ti rezultati so bili uporabljeni na drugi stopnji pri vrednotenju predstavljenega modela. Študija je bila izvedena ob koncu študijskega leta 2009/2010 v dveh institucij : Univerza Tampere, Visoka šola za zdravstvo, na Finskem (zavod 1); in Univerza na Primorskem, Fakulteta za zdravstvene vede, Slovenija (zavod 2). Udeleženci raziskave so bili diplomanti zdravstvene nege, ki so končali študij 2009/2010 in prodekana za izobraževanje obeh institucij. Končni vzorec je vključeval 83 študentov v zavodu 1 in 79 študentov v zavodu 2. Čeprav so rezultati v obeh različni, v večina študentov v obeh ustanovah dojema, da imajo študij pod nadzorom in da je le-ta razmeroma nezahteven. Na srečo je študentov, kateri sodijo v rizično skupino, katerih počutje med študijem je razmeroma slabo, razmeroma malo. Ugotovitve pričujoče raziskave kažejo, da je Karasekov in Theorellov model Delovna Zahtevnost-Nadzor-Podpora primeren za ugotavljanje počutja med študijem študentov zdravstvene nege.
COBISS.SI-ID: 6211425
Raziskava, zasnovana na razvoju oprijemljivega vmesnika, je bila izvedena z namenom, da bi raziskali, kako učenci, vključno z učenci z nižjimi motoričnimi sposobnostmi in učenci z učnimi težavami, usvajajo geometrijske pojme pri učenju ob podpori oprijemljivega uporabniškega vmesnika, ki podpira združevanje virtualnih in fizičnih reprezentacijskih shem. Raziskava je potrdila povezavo med potrebami različnih skupin učencev pri učenju geometrijskih pojmov in računalniško podprtim učenjem ob uporabi oprijemljivega vmesnika. Ugotovitve so predstavljene v dveh smereh: (1) uporaba oprijemljivega računalniškega vmesnika omogoča usvajanje pojmov ob prepletanju virtualnih in fizičnih reprezentacij na podlagi dinamične geometrije, (2) manipulativne lastnosti oprijemljivega vmesnika omogočajo podporo učencem, ki imajo nizke motorične sposobnosti in težave pri učenju geometrijskih pojmov kot tudi pri njihovi vključitvi v razred. Članek je bil izbran na ARRS kot izjemni dosežek v znanosti v Sloveniji v letu 2012 (predobjava-early view).
COBISS.SI-ID: 9276500
Postavka specifičnosti in kontekstualni pokazatelji so eden od možnih virov merjenja napak pri merjenju osebnosti. Izraz referenčni okvir predstavlja implicitni ali eksplicitni kontekst, ki vpliva na posameznikove odgovore, medtem ko odgovarjanje na posamezne postavke. Članek obravnava posledice standardizacijo kontekstualnega razumevanja postavk psihometričnih značilnosti »Big Five personality measures«. Čeprav je zelo povezano, ukrepi vezani na kontekst lahko povzročijo različne osebnostne profile v primerjavi s splošnimi ukrepi. Poleg tega različne vrste kontekstualizacije osebnostnih vprašalnikov lahko vplivajo na različne profile osebnosti. Postavka kontekstualizacija lahko vpliva tudi na zanesljivost osebnostnih mer, čeprav učinek ni povsem jasen in različne študije poročajo o različnih učinkih. Ko je kontekst konceptualno pomemben za kriterijske spremenljivke, dodatni element specifičnost lahko vpliva tudi napovedno veljavnost. Raziskovanje doprinese nekaj potencialnih koristi za merjenje osebnost ob podpori kontekstualnih pokazateljev. Na konec smo razpravljali o potencialnih učinkih in omejitvah kontekstualno povezanega merjenja osebnosti.
COBISS.SI-ID: 54053474