Znanstvena monografija „Neformalno učenje? Kaj pa je to?“ obravnava široko temo, ki se je lotevajo antropologi, sociologi, filozofi, pedagogi, andragogi, zgodovinarji pedagogike in šolstva, zato vsebina posega na med seboj, na prvi pogled, zelo oddaljena področja, ravno to pa gradi nova spoznanja o neformalnem učenju, izobraževanju in znanju ter nudi podlago za nadaljnje razmišljanje o teh temah. Avtorji monografije so se podpisali pod prispevke širokega razpona; od zgodovinskega pregleda pomena neformalno pridobljenega znanja od antike do 16. stoletja, preko vprašanj emancipatoričnosti neformalnega izobraževanja, povezanosti neformalnega učenja z dialogom, informalnega pridobivanja znanj v različnih diskurzih, do vloge formalnega in neformalnega znanja v »postopkih« antiintelektualizma; preizpraševali so se o učiteljih v neformalnem izobraževanju, ter s treh perspektiv o priznavanju neformalno pridobljenega znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju in izobraževanju odraslih. V recenzijah je bilo zapisano, da znanstvena monografija Neformalno učenje? Kaj pa je to? pomeni prispevek k drugačnim pogledom na učenje in izobraževanje, ter da zapolnjuje pomembno vrzel na področju preučevanja neformalnega izobraževanja v domačem kot tudi svetovnem merilu. Upamo, da bo navedena monografija spodbudila nadaljnje raziskave na tem področju.
COBISS.SI-ID: 267921152
Članek podaja sociohistorični kontekst in konceptualno usmeritev nacionalsocialističnih univerzitetnih reform v tretjem rajhu. Avtorica prikaže ključne nacionalsocialistične univerzitetne modifikacije, katerih namen je bil v oblikovanju nove NS »politične univerze« in odpravi univerzitetne avtonomije. Nacionalsocialistična univerzitetna revolucija je skozi centralizacijo vodenja univerzitetnega delovanja in služb odpravila staro univerzitetno avtonomijo, znanstvene discipline pa integrirala v usodo nacije (s pomočjo aplikacij in njihove vpetosti v vojaško-industrijski kompleks), s čimer je bil vzpostavljen popoln nadzor nad vsebinskimi in formalnimi akademskimi aspekti. Ta prehod ni bil mogoč brez sodelovanja velike večine akademikov. Po akademski čistki nevšečnih kadrov leta 1933, ki jo je sprožil Zakon o obnovi poklicnega [državnega] uradništva (Gesetz zur Wiederherstellung des Berufsbeamtentums) in v kateri so univerzitetno zaposlitev izgubili zlasti judje in levo usmerjeni kritični intelektualci, je leto zatem sledil še Zakon o reorganizaciji univerze (Gesetz über die Neuordnung der Universität), prek katerega je univerza postala zgolj veja NS političnega sistema, nadzorovanega s strani NSDAP. Razumevanje univerzitetnih strategij v tretjem rajhu ni povsem zunaj prepoznavanja recidivov avtokratske univerzitetne politike, ki jih lahko opazujemo v neoliberalni deregulaciji univerze.
COBISS.SI-ID: 272723968
Članek najprej oriše zgodovino politizacije in represalij v preteklosti nemških univerz, nato pa prikaže ključne nacionalsocialistične univerzitetne modifikacije, katerih namen je bil v oblikovanju nove »politične univerze« in odpravi univerzitetne avtonomije. Predzgodovina (z zornega kota NS kot osrednjega raziskovalnega predmeta) oz. zgodovina nemških univerz kaže določene posebnosti v razmerju z drugimi evropskimi univerzitetnimi okolji. Te bi mogli povzeti v naslednjih značilnostih: močna hierarhična diferenciacija tako univerzitetnih pozicij kakor posamičnih ved, avtoritarni nadzor vladarjev in državnih instanc nad univerzo ter rigidne (anti)intelektualne spoznavne meje, katerih prekoračenje je – v primerjavi s Francijo – strogo sankcionirano. Po zatonu relativno svobodno in raziskovalno zasnovane razsvetljenske univerze, ko je zlasti göttingenska univerza s svojo mednarodno živahnostjo privabljala mlade, se v zgodnjem 19. stoletju z retrospektivnim ideološkim projektom Nationsbildung, ki učinkuje kot močna nova paradigma, začne postopno zapiranje nemških univerz vase in oblikovanje značilnega mita Sonderweg, na katerem (še danes) sloni idealistična reprezentacija nemške univerze. V tem procesu, ki ni enoznačen, ampak zapleten in poln protislovij, se znova prebudijo in močno okrepijo reakcionarne univerzitetne sile, ki pripravijo teren za nacionalsocialistično »revolucijo« t. i. politične univerze.
COBISS.SI-ID: 2599511