Razprava obravnava vremenske rokopisne notice v koledarjih in podložniških dnevnikih škofa Tomaža Hrena (1597–1630). Analiza temperaturnih in padavinskih razmer temelji na njihovi pretvorbi v simbole. Poleg podatkov na dnevni ravni so predvsem iz drugega in tretjega desetletja 17. stoletja ohranjene tudi številne informacije o vremenu daljših časovnih enot. Ujemanje anomalij s srednjeevropskimi je veliko, a ne popolno. Hrenovi vremenski podatki so omogočili razbrati nekatere podnebne značilnosti delov slovenskega ozemlja v zgodnjem 17. stoletju.
COBISS.SI-ID: 53218146
Dendrokronološko datiranje je dokazalo, da domnevno romanski in renesančni del gradu Pišece nista bila tako stara, kot smo pričakovali, po drugi strani so bili vzorci domnevno baročnega dela gradu starejši, kot smo predvideli. Dokazali smo, da so v različnem času uporabili različne vrste gradbenega lesa – hrast, jelko, kostanj in bukev – ter da je les lokalnega ali vsaj regionalnega izvora. Študija je hkrati pokazala, da je metodo dendroprovenience mogoče uporabiti tudi na ozemlju jugovzhodno od Alp, kjer gre za pionirsko raziskavo. Tako arhivski viri kot analize lesa dokazujejo, da so grad v nekaterih obdobjih popravljali na vsakih nekaj desetletij. Leta popravil, ki jih izkazuje analiza lesa, je v nekaterih primerih mogoče povezati s potresi, upori in vrezanimi letnicami.
COBISS.SI-ID: 2297481
Razprava obravnava nekatere vidike soočanja človeka z gozdom v vzhodnih Alpah v zgodnjem srednjem veku. V ospredje so postavljeni tri različne oblike gozda, ki jih označujejo pojmi nemus, saltus, eremus, silva in forestis. Medtem, ko so prvi trije pojmi označevali pragozd oziroma za človeško življenje neprimerno divjino, je silva pomenila tisti gozd, v katerem se je človek preskrboval z viri za preživetje. Poseben pomen je imel forestis, ki je označeval pravno specifičen gozd.
COBISS.SI-ID: 56963426
Razprava se ukvarja z vprašanjem, kako in v kolikšni meri so naravni dejavniki pospeševali oziroma zavirali razvoj mest in trgov v osrednji slovenski deželi Kranjski v predmoderni dobi. Zaradi rudnega bogastva sta nastala eno mesto in en trg, izkoriščanje vode je prineslo trški naslov dvema naseljema, gospodarski profil enega srednjeveškega trga pa se je z vzponom rečne plovbe korenito spremenil. Bistveno močnejši destruktivni dejavnik kot poplave so bili požari. Za prostorsko in družbeno podobo mest in trgov so imeli večje posledice v primerih, ko je šlo za gospodarsko in strukturno manj stabilno mikrookolje. Vsaj en srednjeveški trg je po uničujočem požaru celo za vedno izginil.
COBISS.SI-ID: 56969314
Uporaba računskih knjig in drugih virov, ki dokumentirajo vsakdanje transakcije in vsebujejo bilance, je omogočila napredek v raziskovanju zemljiških gospostev. Teh virov sicer klasična agrarna zgodovina ni povsem ignorirala, a jih je uporabljala le redko. Šele celovit sistematičen pristop je omogočil izkoristiti polni potencial teh virov. Temelji na statistično točnih opisih transakcij, ki so jih izvedle ustanove, kot tudi na praktični naravi teh transakcij.
COBISS.SI-ID: 36815405