Proučevanje gospodarske in družbene zgodovine Slovencev je že desetletja ena temeljnih usmeritev Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Ob okrogli 40. obletnici inštituta leta 2012 in simpoziju, ki je prikazal retrospektivo in perspektive tozadevnih študij pri nas in v tujini, se je porodila ideja o monografiji, ki bi dala na tem področju nove spodbude. Priprava monografije je potekala celo leto 2013 in obsežna knjiga s 386 stranmi je izšla leta 2014. Knjigo je uredila sodelavka na projektu dr. Darja Mihelič, svoje razprave pa je prispevalo skupaj 6 sodelavcev projekta (poleg Miheličeve M. Kosi, M. Bizjak, M. Preinfalk, B. Golec in M. Seručnik). Prispevki prikazujejo stanje dosedanjih raziskav, nove možnosti za bodočnost in nekatera zadnja nova spoznanja s področja gospodarske in družbene zgodovine (npr. glede proučevanja plemstva, zgodovine mest, zemljiških gospostev, obrti, vključenosti kmečkega prebivalstva v neagrarne dejavnosti in razvoja slovenskih pokrajinskih imen z ozirom na identiteto prebivalstva). Pestro monografijo dopolnjujejo prispevki tujih kolegov iz Avstrije, Švice in Hrvaške ter obsežna bibliografija dosedanjega zgodovinopisnega dela na omenjenem področju.
COBISS.SI-ID: 272480512
V slovenski historiografiji smo doslej pogrešali sistematično obravnavo vprašanja, od kdaj in zakaj se je prebivalstvo Bele krajine in Kostela v zgodnjem novem veku opredeljevalo za Hrvate in svoj jezik imenovalo hrvaški, o čemer govori že Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske (1689). Poleg tega so objave raznih virov prinesle v zadnjih desetletjih pričevanja o razširjenosti hrvaškega imena še v dveh slovenskih obrobnih pokrajinah – kot lingvonima in etnonima v Prekmurju in samo kot lingvonima v Prlekiji. Razlogi za uveljavitev hrvaškega imena namesto prvotnega slovenskega so bili v vseh štirih obravnavanih obmejnih pokrajinah podobni, a v vsaki tudi specifični. Med seboj so se razlikovale po časovnem okviru dokumentiranosti in stopnji uveljavljenosti hrvaškega imena. Monografija skuša s primerjalnimi metodami in pritegnitvijo najširšega spektra virov osvetliti razloge za pojavitev in ugasnitev hrvaškega imena v štirih slovenskih obmejnih pokrajinah. Njena poglavitna ugotovitev je ta, da se je hrvaško ime na obravnavanih območjih uveljavilo kot prehoden pojav namesto prvotnega slovenskega imena, tedaj imena s »prednacionalno« vsebino in lastnega tudi dobršnemu delu današnjih Hrvatov.
COBISS.SI-ID: 262959360
Dr. MIHA Kosi je bil eden petih glavnih sodelavcev pri izdelavi prvega slovenskega znanstvenega zgodovinskega atlasa, ki je izšel leta 2011. Več kot 40 zemljevidov in vrsta preglednic je avtorstvo Kosija. V atlasu je na več sto novih zemljevidih, narejenih na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj, prikazan politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj slovenskega prostora od prazgodovine do sodobnosti. Atlas je velik dosežek slovenske zgodovinske znanosti, ki nedvomno prispeva k boljšemu razumevanju naše zgodovine in identitete. Navedba iz COBISS-a je primer ene od zahtevnejših kart.
COBISS.SI-ID: 33017901