Raziskava je skušala pritegniti čim širši spekter virov o imenu prebivalcev, njihovega jezika in identitetnih oznakah. Ugotovljeno je bilo, da sta se hrvaški lingvonim in etnonim v 17.-18. stol. pojavljala v treh obrobnih delih slovenskega ozemlja (Beli krajini, Prekmurju ter Prlekiji), na kar so vplivali tako naravni (geografska bližina) kot kulturni razlogi (vpliv kajkavskohrvaškega knjižnega jezika 18. stoletja na vzhodno slovensko ozemlje). Hrvaško ime se je sicer najmočneje zasidralo v Beli krajini, ki leži geografsko najbliže prvotni srednjeveški Hrvaški, od koder je v 16. stoletju stoletju doživela tudi občutne migracijske tokove.
COBISS.SI-ID: 33216045