V slovenski historiografiji smo doslej pogrešali sistematično obravnavo vprašanja, od kdaj in zakaj se je prebivalstvo Bele krajine in Kostela v zgodnjem novem veku opredeljevalo za Hrvate in svoj jezik imenovalo hrvaški, o čemer govori že Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske (1689). Poleg tega so objave raznih virov prinesle v zadnjih desetletjih pričevanja o razširjenosti hrvaškega imena še v dveh slovenskih obrobnih pokrajinah – kot lingvonima in etnonima v Prekmurju in samo kot lingvonima v Prlekiji. Razlogi za uveljavitev hrvaškega imena namesto prvotnega slovenskega so bili v vseh štirih obravnavanih obmejnih pokrajinah podobni, a v vsaki tudi specifični. Med seboj so se razlikovale po časovnem okviru dokumentiranosti in stopnji uveljavljenosti hrvaškega imena. Monografija skuša s primerjalnimi metodami in pritegnitvijo najširšega spektra virov osvetliti razloge za pojavitev in ugasnitev hrvaškega imena v štirih slovenskih obmejnih pokrajinah. Njena poglavitna ugotovitev je ta, da se je hrvaško ime na obravnavanih območjih uveljavilo kot prehoden pojav namesto prvotnega slovenskega imena, tedaj imena s »prednacionalno« vsebino in lastnega tudi dobršnemu delu današnjih Hrvatov.
COBISS.SI-ID: 262959360
Novembra 2011 je dr. Miha Preinfalk organiziral odmevni simpozij »Razumeti grad – vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini«, na katerem je poleg njega sodelovala tudi vrsta drugih sodelavcev na projektu (dr. Boris Golec, dr. Matjaž Bizjak, dr. Miha Kosi). Prispevki so bili pripravljeni za tisk in so pod uredništvom dr. Preinfalka pod naslovom Iz zgodovine slovenskih gradov izšli kot tematska številka revije Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 60/3, 2012. Prispevki sodelavcev projekta osvetljujejo najrazličnejše vidike gradov in njihovih pripadajočih zemljiških gospostev in vključujejo ter razrešujejo tudi številna vprašanja toponimov (imena desetin gradov, dvorov in dvorcev/graščin; meje gospostev idr.)
COBISS.SI-ID: 263437312
Pliberško gospostvo, ki je posestno segalo na obe strani današnje slovensko-avstrijske meje, je v srednjem veku predstavljalo enega največjih agrarnogospodarskih obratov na Koroškem. V razpravi so na podlagi bogato ohranjenih virov podrobno predstavljeni administrativni ustroj in gospodarsko poslovanje gospostva, pa tudi njegov posestni razvoj, t. j. ugotavljanje in identifikacija lokacij, ki so spadale v okvir omenjenega gospostva.
COBISS.SI-ID: 35371053