Urejanje meja v Istri je staro podjetje, pravzaprav se do danes še ni zaključilo. V zadnjih nekaj sto letih so meje na istrskem polotoku doživele pomembne spremembe (še zlasti po propadu Beneške republike 1787). Vendar je Istra daleč poznana predvsem po sporu za tržaško ozemlje kot ena izmed najbolj problematičnih mejnih območij v Evropi v povojnem obdobju. Po mnenju avtorja, je ta problem eden izmed štirih glavnih sodobnih mejnih problemov med Slovenijo in Hrvaško.
COBISS.SI-ID: 12209229
Avtor prispevka analizira diskurz o reki Sotli v slovenskih časopisih v 19. in v začetku 20. stoletja. Sotla je bila mejna reka med Štajersko in Hrvaško in hkrati mejna reka med avstrijskimi deželami in deželami ogrske krone. Istočasno je veljala za mejo med Slovenci in Hrvati. V prvem delu prispevka se avtor posveti problematiki naravne meje v zgodovini in geografiji. V drugem delu na osnovi časopisnih virov razvije tezo o Sotli kot »naravni meji« med Slovenci in Hrvati. V slovenskem vrednostnem sistemu tistega časa je Sotla meja, ki povezuje in ločuje, oziroma, meja, ki bolj povezuje kot ločuje. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta bila integralni del slovenske nacionalne ideologije, zato so slovenski nacionalisti zagovarjali zavezništvo s Hrvati in prehodnost meje na Sotli. Povezovalno vlogo Sotle so poudarjali tudi v zgodovinskem in etnografskem diskurzu. Čeprav na to niso gledali z naklonjenostjo, so morali slovenski in hrvaški patrioti računati s tem, da je bila na Sotli močna državnopolitična meja znotraj habsburške monarhije.
COBISS.SI-ID: 3059060
Avtor je na podlagi arhivskega gradiva analiziral reguliranje meje med Štajersko in Hrvaško v 19. stol. Članek je nameraval objaviti v revijiPrispevki za novejšo zgodovino, l. 2013, št. 1, vendar je članek umaknil zaradi interesov Republike Slovenije. Projektna enota za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem na MZZ je avtorja prosila, naj počaka z objavo članka zaradi velikega pomena za obrambo slovenskih interesov pred arbitražnim sodiščem za rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Avtor bo objavil članek po koncu arbitražnega procesa. Zaradi omenjenih razlogov pomemben znanstveni rezultat člana projektne skupine še ni zapisan v sistemih COBISS in SICRIS. Do članka ima dostop Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Napisani elaborat ni dostopen javnosti.
Avtorica članka obravnava meje, ki so v 20. stoletju omejevale s Slovenci poseljen prostor. Te so se pomembno spreminjale v času prelomnih dogajanj, kot je bila 1. Svetovna vojna in mirovna pogajanja po njej, 2. Svetovna vojna in mirovna pogajanja, razpad Jugoslavije in ustanovitev samostojne države.
COBISS.SI-ID: 2924148
Avtor na primeru amaterskega gledališča v slovenski vasi prikazuje, da ima privrženost lokalni skupnosti veliko vlogo pri oblikovanju vsakdanjega nacionalizma. V vasi Muljava se je rodil pisatelj Josip Jurčič (18441881). Leta 1911 so nacionalistični študenti v vasi prvič organizirali odrsko uprizoritev Jurčičevega romana. Predstave, v katerih igrajo »navadni ljudje« v lokalnem narečju, so postale tradicionalna vaška dejavnost. Da bi ostala zavest o osebnosti živa, mora biti lokalna skupnost aktivna in kreativna pri kultiviranju spomina. Identifikacija s pomenom »n ašega« človeka v nacionalni mitologiji, poveča pomen vasi v ideološkem nacionalnem prostoru. Organizacija ritualov je pomembna prostovoljna dejavnost, ki povezuje vaško skupnost. Opravljanje vaških ritualov je istočasno opravljanje nacionalnih ritualov. Privrženost lokalni skupnosti preraste samo sebe. Po eni strani je konkretna in jo člani potrjujejo s skupnimi aktivnostmi, po drugi strani pa je postavljena v širši, nacionalni kontekst. Čeprav lokalpatriotski nacionalizem, ki so ga spodbudile elite, za reprodukcijo več ne potrebuje elit, obstajajo žive vezi z elitnim nacionalizmom. Spremembe državnega in ideološkega konteksta (AvstroOgrska, prva Jugoslavija, socialistična Jugoslavija, Slovenija) sooblikujejo vaške rituale. Različne narodotvorne skupine poskušajo lokalpatriotski nacionalizem približati svoji verziji nacionalne ideologije. Med vsakdanjim nacionalizmom in nacionalizmom elit je konstanten nesporazum. Uspešen nacionalizem je nesporazum, ki »deluje«. Avtorjeva teza temelji na raziskavi arhivskih, časopisnih in ustnih virov
COBISS.SI-ID: 3156340