Prispevek obravnava geografske predstave o slovenski Istri, ki jih proizvajajo retorične figure v literarnih besedilih. Temelji na izhodišču, da figurativni jezik sodeluje v spoznavnih in reprezentacijskih procesih v literarnem in neliterarnem kontekstu ter je kot tak primeren tudi za proučevanje dojemanja ter oblikovanja odnosa do pokrajine. Članek je nastal delno tudi v sodelovanju na projektu Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom.
COBISS.SI-ID: 35796269