1.

Oris filozofije pravice

Gre za poglavitno Heglovo delo politične in pravne filozofije, v katerem definira temeljne socialne kategorije države, svobode, družine, javnega mnenja itn. Zdravko Kobe je delo prevedel, uredil in napisal spremno študijo. Zapolnitev te velike vrzeli v prevajanju klasikov zgodovine politične misli je rezultat dela, ki je potekalo od začetka trajanja tega raziskovalnega projekta.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 271154176

2.

Fragment o vladavini

Še en prispevek raziskovalne skupine k dostopnosti klasičnih del politične filozofije v slovenščini je izid prevoda Benthamovega Fragmenta, v katerem avtor prvič predstavi svoje utilitaristično načelo "največje sreče kar največjega števila ljudi". Utilitarizem predstavlja izviren prispevek k pojmovanju pojma javnosti, saj se neposredno nanaša na razkorak med občostjo zakonov in zasebnostjo ugodij posameznikov. Delo sta prevedla Zdenka Erbežnik in Gregor Kroupa, ki je hkrati urednik in pisec spremne besede "Bentham: javna korist proti fikciji".

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 270685952

3.

Urejanje vednosti v evropski novoveški filozofiji: Leibniz in Encyclopédie

Član projektne skupine Gregor Kroupa se je v juliju 2012 udeležil mednarodne konference “The Ethical challenge of Multidisciplinarity” v Nikoziji (Ciper), ki jo vsake dve leti organizira The International Society for the Study of European Ideas (ISSEI). Prispevek se ukvarja z logično organizacijo novoveških enciklopedij, kolikor je ta najbolj problematičen element javne prezentacije vednosti. V kontekstu preobilja informacij, ki je skrbelo novoveške učenjake, prispevek primerja zasnovi Diderotove in Leibnizeve enciklopedije, pri čemer še posebej izpostavlja Leibnzevo konceptualizacijo indeksa kot temeljnega orodja urejanja korpusa vednosti in orientacije širše javnosti v njem. Prispevek (v angleškem jeziku) bo predvidoma v letu 2013 izšel v posebnem zborniku prispevkov konference.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 54919266

4.

Heglova Gleichgültigkeit

Na podlagi ponovnega branja “Čutne gotovosti” iz začetka Fenomenologije duha raziskovalec obravnava rojstvo nove resničnostne vrednosti v Heglovi filozofiji. V nasprotju z racionalističnim in empirističnim enačajem med resnico in neposrednostjo ter Kantovo postulirano totaliteto neposrednih zorov v regulativnih idejah, je Hegel zasnoval svetovni nazor indiference pojmov do svoje neposredne vsebine. Ta ontologija sprostitve in detotalizacije funkcionira kot predpogoj za konceptualizacijo javnega govora.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 51286626