Prispevek presoja nekatere rezultate antropološke terenske raziskave o družinskih kmetijah v Prekmurju, tj. na področju z ugodnimi dejavniki za kmetovanje. Raziskava se je osredotočila na prepletene odnose med generacijami in spoloma šestih večgeneracijskih družin, da bi pridobili nova znanja o teh odnosih z vidika reprodukcije in razvojnih usmeritev kmetovanja v Sloveniji. Izbrani sogovorniki (30) so s kmečkih gospodarstev, ki so (3) koristniki ukrepov pomoči mladim prevzemnikov in zgodnjih upokojencev in takih, ki niso pridobili podpor s tega naslova ukrepov (3). Pol-strukturirani pogovori zajemajo vsebine o zgodovini kmetije, delitvi dela med spoloma in generacijami in razvojni usmerjenosti kmetije. Rezultati terenske raziskave kažejo, da so kmetije koristnikov ukrepov bolj perspektivne vsaj z dveh vidikov: nadaljevanja kmetovanja in vidnega povečanja proizvodnje v primerjavi s starejšo generacijo gospodarjev. Teren je tudi pokazal, da je k razmejitvi nalog med ženskami in moškimi ne glede na velikost in organizacijo kmetije najbolj prispevala uvedba traktorjev in druge mehanizacije ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Ne glede na opazovano obdobje, velikost in perspektivnost kmetije pa je skrb za ostarele in otroke pretežno področje dela žensk.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33819437V Program razvoja podeželja 2004-2006 in 2007-2013 sta bila vpeljana dva ukrepa (zgodnje upokojevanje kmetov in pomoč mladih prevzemnikom) s ciljem izboljšanja neugodnih reproduktivnih in razvojnih zmogljivosti kmetij. Cilj raziskave Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji, ki se je izvajala v letu 2007, pa je bil ugotoviti, katera kmečka gospodinjstva so bila z vidika razvoja kmetijske dejavnosti nagovorjena s tema dvema ukrepoma. V prispevku je bila na podlagi teh podatkov analizirana povezava med enakostjo spolov, merjeno skozi stališča do vlog med spoloma, delitvijo dela in odločanja na kmetiji in v gospodinjstvu in razvojnimi zmogljivostmi kmetij, merjenimi z zagotovljenim nasledstvom kmetije in načrtovanim obsegom kmetijske dejavnosti (brez sprememb, povečanje ali zmanjšanje). Rezultati so pokazali, da so kmetije upravičencev navedenih ukrepov dejansko bolj razvojno usmerjene kot kmetije neupravičencev, medtem ko se z vidika enakosti med spoloma kmetije med seboj ne razlikujejo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 6789497