Prispevek presoja razloge, zakaj fakultete »zaostajajo« za srednjimi kmetijskimi šolami, ko je govor o učinkovitem prenosu znanja v kmetijsko prakso v Sloveniji. Rezultati raziskave »Izzivi in potrebe v prenosu znanja v kmetijsko prakso« (2010-2012) so pokazali, da ne glede na temeljno poslanstvo obeh izobraževalnih ustanov (tj. prenos znanja), ti izvajata ekstremno različni praksi, ki se kažeta kot »samo-zaprt« sistem izobraževanja na fakulteti in »navzven odprt« Konzorcij srednjih kmetijskih šol. Predvsem zaradi nacionalnih meril vrednotenja znanstvene uspešnosti raziskovalcev, se na fakultetah uveljavlja delovna strategija v obliki formule: »Bolj ko si učinkovit kot raziskovalec, manj se ukvarjaš s prenosom znanja v prakso«. Nasprotno so se srednje kmetijske šole povezale v nacionalni Konzorcij, ki je v zadnjem desetletju izvedel številne projekte (npr. Prenova učnih programov v skladu z lokalnimi potrebami (vključevanje lokalnih akterjev); Učitelj inovator-iznajditelj: sinteza teorije in prakse; Oblikovanje pogojev za mreženje različnih akterjev za inovativno vzdržno izobraževanje), ki so bistveno pospešili in izboljšali prenos znanja predvsem v »resničnem okolju« delovanja srednjih šol.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35816493Prispevek presoja organizacijo oskrbe starejših v dveh podeželskih občinah. Študiji primera sta del raziskovalnega projekta Oskrba starejših v skupnosti v Sloveniji, katerega cilj je razložiti razlike in podobnosti organizacije in kakovosti oskrbe za starejše. Izpeljani sta iz predhodno oblikovane tipologije oskrbe starejših v skupnosti na ravni države, da bi ocenili tipologijo na samem terenu. Terensko delo je bilo izvedeno v dveh podeželskih občinah, ki se razlikujeta po določenih kazalcih “blaginje”. Akterji so bili izbrani s pomočjo “snežne kepe”, pogovori z njimi pa so se nanašali na vsebine o “tradicionalnih” in “sedanjih” oblikah oskrbe za starejše. V nasprotju s tipologijo so rezultati pokazali, da v obeh izbranih občinah obstajajo institucionalne oblike oskrbe za starejše kakor tudi pomoč na domu. V okviru regionalnih kontekstov rezultati kažejo, da se obe skupnosti razlikujeta glede sodelovanja med različnimi formalnimi in neformalnimi izvajalci oskrbe. Ne nazadnje oskrba starejših v družini kot prevladujoči praksi v obeh skupnostih prikriva pomanjkanje denarnih sredstev lokalnega prebivalstva, da bi uporabljali razpoložljive storitve v svoji bivalni skupnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36144429