Monografija je antropološka študija, začrtana na podlagi rezultatov predhodno opravljene raziskave o odnosih med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji. Osredotoča se na doživljanje odnosov med odraslimi članicami in člani izbranih šestih večgeneracijskih kmečkih družin v Prekmurju (prejemnicami in neprejemnicami pomoči mladim prevzemnikom kmetij in zgodnjega upokojevanja kmetov) v toku njihove posamične življenjske kariere. Ti odnosi se nanašajo na raznolika delovna okolja tako na kmetiji kot v gospodinjstvu, na pogajanja družinskih članic in članov pri sprejemanju pomembnejših odločitev o uvajanju novosti v dom in delo, dedne običaje in prakse prenosa in vzajemne pomoči med sorodniki in sosedi itd., skratka na področja, ki so identificirana tudi kot vir za doživljanje ambivalentnih, konfliktnih ali solidarnih odnosov. Ker družinsko kmetovanje zajema razsežnosti družine in podjetja, je razumevanje takih odnosov bistveno za presojo strategij razvoja njegovega delovanja.
COBISS.SI-ID: 265065216
Poleg staranja kmečkega prebivalstva se v Sloveniji soočamo z zmanjšanim zanimanjem mlajše generacije za kmetovanje. Prav zaradi tega sta bila v letih 2004 in 2005 vpeljana ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov in pomoč mladim prevzemnikom kmetij. V članku so predstavljeni nekateri rezultati dveh zaporednih raziskav: ankete o odnosih med generacijami in spoloma na slovenskih kmetijah in etnografske študije o medgeneracijski solidarnosti. Rezultati ankete so pokazali, da kmečko prebivalstvo, še posebno prejemniki pomoči iz naslova obeh ukrepov, prav zaradi medgeneracijske pomoči kaže posebne značilnosti v primerjavi z drugimi opazovanimi skupinami nekmetov: močneje se opira na lastne družinske vire in manj je odvisno od državnih virov pomoči. Te ugotovitve so dograjene z etnografskimi rezultati, ki z vidika življenjskega poteka poglobljeno razlagajo kompleksno dinamiko in ozadje medgeneracijske pomoči na družinskih kmetijah.
COBISS.SI-ID: 7767161
Članek razgrinja motivacije, ki so na primeru izbrane skupine kmetovalcev prispevale k opustitvi konvencionalnega in uvajanju ekološkega kmetovanja. Za etnografsko raziskavo sta bili izbrani lokaciji v predalpski in alpski Sloveniji, v obeh primerih območja z manj ugodnimi pogoji za kmetovanje. Članek primerja dva različna procesa preusmeritve v ekološko kmetovanje: v vasi Čadrg so se kmetovalci kolektivno odločili za ekološko kmetovanje pred vstopom Slovenije v EU; kmetovalci na območju Škofjeloškega hribovja so se posamično preusmerjali v ekološko pridelavo po vstopu Slovenije v EU. Primerjava razkriva različne pogoje preusmeritve v okviru istega nacionalnega okvira in kaže na razlike in podobnosti tako v osebnih motivacijah kot tudi v strukturnih pogojih prehoda. Avtorja poudarita, da je za razumevanje preusmeritev potrebno upoštevati kompleksen preplet različnih dejavnikov. Kljub temu pa komparativna analiza pokaže na bistveno razliko med individualnim in kolektivnim prevzemanjem ekoloških načel kmetijske proizvodnje.
COBISS.SI-ID: 56397410
Članek obravnava družinske sirarske kmetije v Bohinju in analizira njihove ekonomske strategije v povezavi z družinsko in zadružno obliko sirarstva, ter v povezavi z različnimi oblikami prostorskega gibanja oziroma mobilnosti. V zadnjem desetletju se je več družinskih kmetij začelo ukvarjati s sirarstvom, pri čemer so se naslonile na nekatere tradicionalne oblike sirarstva, kmetovanje pa nadgradile z dodatnimi pluralnimi ekonomskimi dejavnostmi, kot so zaposlitev izven kmetije, turistične dejavnosti, povezovanje v društva, trženje in prodaja izdelkov itd. Članek obravnava razvojne strategije družinskih kmetij skozi dva vidika – vzpostavljanje pluralnih dejavnosti in prostorske prakse, ki se kažejo v gibanju in pletežu poti, stez, cest in krajev, ki so temeljno povezane s sirarsko ekonomijo.
COBISS.SI-ID: 55256162
Prizadevanje za družbo znanja v Sloveniji uveljavlja novo poslanstvo akademskih institucij, od katerih se pričakuje, da hitro prenesejo akademske rezultate do uporabnikov njihovega znanja. Taka vizija je implicitno vpeta tudi v zamišljanje prenosa znanja v kmetijsko prakso. Slovenska strategija kmetijskega razvoja prepoznava znanje in njegov prenos v prakso celo kot temeljno gibalo za povečanje tekmovalnosti kmetij. Prispevek se omejuje na delovanje prenosa znanja v prakso, kot ga razumejo snovalci znanja na fakultetah in srednjih šolah. Rezultati kažejo, da izobraževalne institucije kažejo podobo dveh izrazitih praks: vase-zaprtega sistema fakultetnega izobraževanja in konzorcij odprtega izobraževanja srednjih kmetijskih šol. Medtem ko fakultete vedno bolj privzemajo delovno strategijo, »bolj ko si učinkovit kot raziskovalec, manj se ukvarjaš s prenosom znanja v prakso«, srednje kmetijske šole sodelujejo v skupnih projektih, ki pospešujejo in izboljšujejo prenos znanja v okolje.
COBISS.SI-ID: 37961005