Kranjska klobasa je imela pomembno mesto v oblikovanju in razvoju slovenske narodne zavesti v obdobju od pomladi narodi dalje. Bila je osrednji slovenski kulinarični simbol, slovenska kulinarična zastava, jed, ki Slovencev ni pitala le s kalorijami, ampak jih je mastila tudi s ponosom. A kaj se zgodi s tem živilom neizmernega narodnega ponosa in zanosa v obdobju prve Jugoslavije, v času političnih, družbenih in kulturnih sprememb? Nič hudo dramatičnega. A tudi neomajni, trdni, stabilni nacionalni simboli kot je (bila) kranjska klobasa niso (bili) povsem konzervirani v času – torej neodvisni na družbene, kulturne, politične, ekonomske in še kakšne spremembe.
COBISS.SI-ID: 37810477
Kranjska klobasa je od prve znane omembe v slovenskem časopisju leta 1849 pokazala simbolno stabilnost, kontinuiranost in trdnost, ki jo pri drugih materialnih objektih označenih s slovenstvom - narodnih simbolih bržkone ne bi našli. Toda tudi kranjska klobasa ni (bila) neproblematična kontinuiteta iste vsebine, ki bi se v času ohranjala v isti obliki. Še posebej, ko pridejo časi, ki stvari v veliki meri postavijo na glavo - časi revolucije. Prispevek raziskuje, kaj se zgodi s kranjsko klobaso v obdobju socializma, obdobju zaznamovanem z revolucijo, v obdobju, ko je bilo marsikaj, kar je spominjalo na pretekle dobe, nezaželeno. Kranjska klobasa je kljub pogosto negativnemu odnosu novih oblasti v delni meri ohranila simbolni, označevalni potencial. Še vedno je označevala, kot v časih pred revolucijo, slovenstvo in s slovenstvom popackane stvari. Začne pa označevati tudi pretekle čase, "tradicije", kar "novi časi" pogosto želijo pozabiti ali kar izbrisati, a se jih včasih tudi nostalgično sladko spominjajo. Kranjska klobasa ima več identifikacijskih točk, katerih posledica je sinkretičnost in s tem spreminjanje, napredovanje, premešanje. Kranjska klobasa torej ni (bila) zastaran identifikacijski element, temveč živa, neprestana komunikacija, pripada več rodovom, sodeluje v več tradicijah in deduje več zapuščin. Zato nikakor ni nujno, kot je pokazalo tudi obdobje prve Jugoslavije, da se iz tega razvije harmoničen, nekonflikten rezultat.
COBISS.SI-ID: 1747078
Gibanica kot splošen kulinarični fenomen, ki zaznamuje moderne Slovence vse odosemdesetih let 20. stoletja, Prekmurce pa še vsaj kakih sto let prej, je pomemben medij slovenske etnično-narodne emancipacije in posledično doseganja nacionalne države ob izteku 20. stoletja. Skozi primerjalno analizo različnih regionalnih in etnolingvističnih indikatorjev smo potrdili izhodiščno hipotezo ter ugotovili, da je gibanica skozi socialno reprodukcijo pridobila tako regionalni in socialno-statusni označevalec. Iz lokalne statusno pogojene sladice je postala jed širokih množic Prekmurja šele po II. svetovni vojni. Medtem ko prvi pojav današnje recepture v Prekmurju ni znan, ga lahko lociramo nekam v sredino 19. stoletja in ima verjetno zvezo z judovsko naselitvijo v Prekmurje. Danes prekmurska gibanica, ki je zelo drugačna od prleške sestrične, pomeni tudi neprehodno etnično mejo slovenstva proti hrvaštvu, čeprav sta tako hrvaška (medjimurska) kot slovenska (prekmurska) gibanica izhodiščno sestrski plati iste medalje.
COBISS.SI-ID: 12578637
Burek je dandanes v slovenski popularni kulturi, medijih, pogovornem jeziku idr. bržkone najbolj priročen in uporaben označevalec za priseljence iz nekdanjih republik SFRJ, Balkan, SFRJ in z njo povezane fenomene. Prispevek poskuša odgovoriti, zakaj in kako se je ta pomenska superinflacija pripetila prav temu zloženemu ali zavitemu prehranskemu superjunaku, priseljenemu v Slovenijo najverjetneje v začetku 60. let preteklega stoletja. Pomeni bureka so konfrontirani z drugim, precej drugačnim slovenskim prehranskim superjunakom oziroma superjunakinjo – kranjsko klobaso, ki semantično stoji bureku bolj ali manj nasproti.
COBISS.SI-ID: 36474925
Tako uvodni teoretsko-programski prispevek (Prisluhnemo tišini?) kot analitični prispevek Jerneja Mlekuža preizprašujeta teoretska in metodološka izhodišča projekta. Problematizirata raziskovanje simbolno zelo obteženih predmetov (klepetavi predmeti), ki raziskovalce največkrat zelo hitro lahko zvabijo v diskurzivne analize ter pustijo nedotaknjeno vprašanje njihove materialnosti (kar pa nikakor ni namen projekta). Knjiga Klepetavi predmeti. Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih združuje prispevke petih avtoric in enega avtorja in prinaša v slovenski znanstveni prostor prvo obsežnejše delo o materialni kulturi kot konstitutivnemu elementu družbenih odnosov.
COBISS.SI-ID: 33231405