Tematska številka Slavistične revije želi zlasti postaviti v središče zanimanja vprašanje razvoja medsebojnih vplivov med (družbeno) geografskim prostorom in slovensko literaturo oz. literarno kulturo. V kontekstu, ki interdisciplinarno povezuje literarno vedo in geografijo, prostor razumemo pretežno v danostih njegove fizičnonaravne, gospodarskoekonomske, političnoupravne in demografske strukture, in sicer z ozirom na njegov vpliv pri razvoju in dinamiki slovenske literarne kulture. To ne pomeni, da imamo opraviti z determinističnim pojmovanjem geografskega prostora, čeprav predpostavljamo, da je prostor vsekakor eden od pomembnejših dejavnikov pri razmestitvi in dinamiki literarne kulture. Ko obravnavamo odnos med prostorom in literaturo, pa ni mogoče spregledati niti vplivov v obratni smeri, ki se nanašajo na vlogo in vpliv literarnih diskurzivnih praks na (družbeno) geografski prostor, kar je mogoče strniti pod vprašanjem, kako je literatura preko besedil, simbolnih reprezentacij in imaginacij ter prek literarnih praks vplivala na dojemanje, doživljanje, spoznavanje in modeliranje (regij, pokrajin, obrobij, središč) slovenskega etničnega prostora.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 50398818V tematskem sklopu revije Primerjalna književnost, naslovljenem »Prostorski obrat v literarni vedi«, je zbranih petnajst razprav, ki skušajo razložiti, kakšni so zgodovina, ideološkodružbeni kontekst, pojavne oblike in pomeni t. i. spatial turn, ki je zajel humanistične in družbene znanosti konec osemdesetih let 20. stoletja in kot splošno izvoznico idej prvič ustoličil geografijo. Katera nova obzorja – če sploh katera – je prostorski preobrat literarni vedi doslej že odprl in kaj ji še obeta? V kakšno razmerje stopa prostorska epistemologija s časovnostjo in pripovednostjo, ki tradicionalno utemeljujeta literarno zgodovino? Kaj lahko spoznamo s kartiranjem in analizo razmerij med geografskimi prostori, v katerih literatura družbeno biva in vanje posega, in prostori, upodobljenimi v besedilnih svetovih? Kaj prispeva k literarni zgodovini opazovanje, ki si za predmet izbira določeno zgodovinsko povezano zemljepisno območje (mesto, mikro- in makroregijo, celino ali svet v celoti), in to v vsej raznorodnosti, prepletenosti in konfliktnosti njegovih kulturnih govoric? Kako se lahko prek literarnih upodobitev približamo družbenemu doživljanju dejanskih krajev in pokrajin? Kako so starejše in sodobne tehnike izdelovanja zemljevidov služile literarni geografiji? Ali je danes književnost sploh smiselno kartirati?
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 36592941Referat obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih »kulturnih svetnikov« in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36369965Spletišče Prostor slovenske literarne kulture (v slovenski in angleški različici: http://pslk.zrc-sazu.si/sl/#/layer/1) interaktivno povezuje literarno vedo z geografijo. Z geografskim informacijskim sistemom (GIS) prikazuje razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, večinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko književnostjo. Zajema obdobje 1780–1940 in prikazuje, kako se je književna kultura v slovenščini na slovenskem etničnem ozemlju uveljavila prek širitve omrežja literarnih akterjev, institucij in medijev, prek nanašanja besedil na pokrajine in kraje, ki so bili med občinstvom prepoznani kot slovenski, in prek zaznamovanja ozemlja z množico spominskih obeležij slovenskim književnikom. PSLK z GIS kartira in prostorsko analizira literarnozgodovinske podatke o življenjih 323 pisateljev in drugih osebnostih književnega življenja (rojstni in smrtni kraji, kraji izobraževanja in dela, izidov njihovih del itn.), pa tudi o lokacijah 97 tiskanih medijev, 40 založb in tiskarn, 58 čitalnic, 42 narodnih domov in gledališč ter 1.676 spomenikov in drugih spominskih obeležjih književnikom. Poleg dinamičnih zemljevidov prostorskega razvoja slovenske književnosti spletišče vsebuje tudi vzorčno analizo in zemljevid prostorov, ki jih ubeseduje 40 zgodovinskih romanov. PSLK ponuja še izbor biografij in zemljevidov iz Literarnega atlasa Ljubljane, članke s prostorskimi analizami zbranih podatkov vseh kategorij, 28 objavljenih znanstvenih člankov projektne skupine o (slovenski) književnosti in prostoru ter povezave do sorodnih projektov po svetu. Glavno orodje spletišča PSLK je iskalniški vmesnik, ki uporabnikom omogoča, da z izbiro iskalnih kriterijev in z določitvijo segmenta na časovni premici v realnem času sami oblikujejo interaktivne zemljevide ter pripadajoče tabelarne izpise zadetkov. Zemljevidi predstavljajo naslednje sloje: osebnosti (književniki, uredniki, kritiki itn.), spomeniki (kipi, spominske hiše itn.), gledališča, narodni domovi in dramatična društva, založbe in tiskarne ter periodični tisk.
C.07 Drugo uredništvo
Razpravljanje o poetiki prostorskega v Rilkejevih Devinskih elegijah in v Kosovelovih kraških pesmih, obravnava izrekanje prostora in v pesniških reprezentacijah zajete neločljive modernistične elemente pesniške dislokacije. Njune pesmi, manifestirane kot umetnost vzdušja in misli, skozi asketske podobe modernistične krajine, neprijaznih kvalitet v sceneriji in precej omejujočih, neizprosnih, zadržanih obrisov Krasa in Devina, uokvirjajo emblematično metaforiko, ki uveljavlja modernistično poetiko in pravzaprav izpostavlja samo spacialno logiko in samorefleksivnost modernistične dikcije. Spacializem v resnici uteleša poskus, da se v delu zamrzneta gibanje ter čas, njegov poglaviten namen pa je v svoje reprezentacije zajeti »resnični prostor sveta«, »kraljestvo resničnosti«. Kot rezultat tudi krajine pri Rikeju in Kosovelu postanejo nejasne in eluzivne entitete. — Krajine v modernistični umetnosti, kakor da se razpustijo, zdi se, da so navzoče le skozi svoje segmente, kot fragmentarna entiteta, in tako je pojem postulirane, hipotetične ali konceptualne krajine dosti primernejši za označitev modernistične literature, ki sporoča, kot pravi Eliot v pesmi Gerontion, »suhe misli v sušnem času«, ali pa, kot reče v Votlih ljudeh V, »med mislijo in realnostjo, med gibanjem in dejanjem«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33025581