Zaradi sorazmerne premožnosti (h kateri je prispevala tudi prislovična varčnost) so bili Gorenjci literarno dejavnejši od rojakov v sosednjih pokrajinah, vendar ne tako, da bi lahko govorili o posebnem pokrajinskem tipu književnosti. Od pripovednih žanrov je za Gorenjsko specifična planinska povest (Josip Vandot, Janez Jalen), znameniti Gorenjci Jernej Kopitar, France Prešeren, Janez Bleiweis, Simon Jenko, Jakob Aljaž idr. pa so bili predmet biografskih romanov.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 49258850Semiotične intervencije literature v geografski prostor niso le besedilne. Literarne kulture namreč prostor preoblikujejo tudi konkretno, z mrežo spominskih obeležij (»mnemotopov«). Takšne mreže so zaznamovale geografski prostor evropskih kultur predvsem od konca 18. stoletja naprej, ko se je širil kulturni nacionalizem. Njihova obravnava po eni strani izhaja iz proučevanja kanonizacije nacionalnih pesnikov in drugih »kulturnih svetnikov« v 19. in 20. stoletju. Prostorska mreža spominsko zaznamovanih lokacij oblikuje primeren kontekst za češčenje kulturnih svetnikov, kar se simptomatično kaže na primer v komemorativnih kultih nacionalnih pesnikov , ki so v ritualni vrtinec mobilizirali množice. Prostorski dejavniki kanonizacije kulturnih svetnikov so se izkazali za ključne ne le z vidika »upravljanja« kolektivnega spomina in oblikovanja (nove) skupnosti in njenega skupnega imaginarija, temveč tudi z vidika (nacionalističnega) simbolnega prilaščanja ozemlja. Po drugi strani je GIS-kartiranje literarnih spomenikov pokazalo, da osredotočenost na avtorje kanoničnega jedra ne ponuja dovolj široke slike. Šele v dolgem nizu obrobnih, pogosto le lokalno zanimivih, ter peščice »vélikih« kanoničnih avtorjev, se oblikuje gosta mreža mnemotopov, ki preprede poprej »nedolžno« pokrajino z mrežo (literarnih) asociacij in konotacij ter jo podvrže (semiotični) nacionalizaciji. V tem smislu je mogoče začrtati analogije med omrežjem srednjeveških svetniških središč, okrog katerih se je konstituiral (enotni) prostor »krščanske Evrope«, in omrežji mnemotopov kulturnih svetnikov, ki so redefinirala (heterogene) semiotične prostore »Evrope narodov«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34679853Tematska številka Slavistične revije želi zlasti postaviti v središče zanimanja vprašanje razvoja medsebojnih vplivov med (družbeno)geografskim prostorom in slovensko literaturo oz. literarno kulturo. V kontekstu, ki interdisciplinarno povezuje literarno vedo in geografijo, prostor razumemo pretežno v danostih njegove fizično-naravne, gospodarsko-ekonomske, politično-upravne in demografske strukture, in sicer z ozirom na njegov vpliv pri razvoju in dinamiki slovenske literarne kulture. To ne pomeni, da imamo opraviti z determinističnim pojmovanjem geografskega prostora, čeprav predpostavljamo, da je prostor vsekakor eden od pomembnejših dejavnikov pri razmestitvi in dinamiki literarne kulture. Ko obravnavamo odnos med prostorom in literaturo, pa ni mogoče spregledati niti vplivov v obratni smeri, ki se nanašajo na vlogo in vpliv literarnih diskurzivnih praks na (družbeno)geografski prostor, kar je mogoče strniti pod vprašanjem, kako je literatura preko besedil, simbolnih reprezentacij in imaginacij ter preko literarnih praks vplivala na dojemanje, doživljanje, spoznavanje in modeliranje (regij, pokrajin, obrobij, središč) slovenskega etničnega prostora.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 50398818