Prostorski obrat je - kljub svoji postmodernistični artikulaciji - za literarno vedo produktiven kot poprava Kantovega poskusa, utemeljiti vednost na znanstvenosti geografije in antropologije, in kot nadgraditev metod zgodovinske kontekstualizacije z dialektiko ontološko heterogenih prostorov. Članek predstavlja tri primere literarnovedne apropriacije prostorskega mišljenja: posodobitev tradicionalne literarne geografije v raziskavah razmerij med geoprostori in fikcijskimi svetovi (Piatti, Westphal), sistemsko analizo razvoja žanrov in njihove prostorske difuzije z rabo analitičnega kartiranja (Moretti) in transnacionalno zgodovino prostorov literarne kulture (Valdés, Neubauer, Domínguez idr.). Na koncu je orisan raziskovalni projekt, ki pod vodstvom avtorja članka s tehnologijami GIS kartira in analizira podatke o medijih, ustanovah in akterjih slovenske književnosti, da bi pokazal, kako je medsebojno vplivanje med "literarnimi prostori" in "prostori literature" zgodovinsko vzpostavilo nacionalizirano in estetsko diferencirano literarno polje.
COBISS.SI-ID: 35787053
Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.
COBISS.SI-ID: 50403170
Razprava je del projekta, ki s pomočjo geografskega informacijskega sistema (GIS) kartira biografske podatke pomembnejših literarnih akterjev od začetkov literarne produkcije v slovenščini. Podatki za vnos na zemljevid in njihovo prikazovanje so določeni ob kritiki pionirskih dosežkov literarne geografije (Nagel, Nadler), povezanih z ideologijo "krvi in zemlje", in novejših dosežkihliterarnega kartiranja (Schlosser). Ob oceni njihovih rešitev in z ozirom na namere slovenskega projekta je podanih nekaj predlogov za določitev nabornih nizov prostorsko vezanih biografskih podatkov ter relevantnih medsebojnih korelacij med njimi. To bo podlaga za oblikovanje tematskih analitičnih kart za sodobno prostorsko analizo literature. Podane so prve karte krajev rojstva in smrti ter prve ugotovitve analitične uporabe kart.
COBISS.SI-ID: 52050274
Položaj projektov literarnega kartiranja narodnih prestolnic ali velemest ponuja fascinantne načine razlaganja. Raba literarnih kart, ki je danes eno glavnih orodij prostorske literarne vede, poleg drugega razkriva razmerja med realnimi in imaginarnimi prostori. Ta članek zagovarja dve možnosti: zemljevide, ki so v literarni vedi rabljeni omejeno in skupaj s prostorskimi oz. geografskimi analizami, ali pa odpoved zemljevidom, kadar je literarno podobje določeno kot fiktivno in nerealno. Slednjo možnost podpira zlasti sodobna sociološka (re)konceptualizacija prostora, ki je še pred prostorskim obratom v postmodernizmu zagovarjala stališče, da je mesto rezultat specifičnih materialnih potez in družbene dinamike ter praks uporabnikov tega prostora. S tega vidika je v literarni vedi treba ponovno premisliti o primerni in neprimerni rabi zemljevidov.
COBISS.SI-ID: 54440034
V atlasu so v opisana obdobja, ki jih je 94 izbranih slovenskih književnikov od protestantizma do sodobnosti preživelo v Ljubljani. Pokaže se paleta nasprotujočih si literarnih in nazorskih usmeritev ter burno družbeno dogajanje v slovenski prestolnici. Na priloženih zemljevidih, urejenih po literarnozgodovinskih obdobjih,so označeni kraji, kjer so književniki prebivali, se šolali, delali, umirali in kjer so jih pokopali. Knjiga vsebuje veliko biografskih podatkov, ki doslej še niso bili nikjer objavljeni.
COBISS.SI-ID: 274659072