Monografija proučuje procese nacionaliziranja kolektivne identitete z gledišča ženske intelektualne kulture in umetnosti. Vključuje zgodovinsko, sociološko, pedagoško in umetnostnozgodovinsko analizo slovenske ženske migracije: kulturnih popotnic, političnih in socialnih migrantk. Znanstveno je zbornik pomembna teoretska nadgradnja študijev nacionalizma z izsledki proučevanja migracij ter spola. Gre za uredniško zahteven projekt multidisciplinarnega in metodološko pluralnega proučevanja s ciljem širjenja teoretičnih in aplikativnih spoznanj s področij sociologije migracij, teorije nacionalne identitete ter študijev spolov.
COBISS.SI-ID: 275575552
Knjiga obravnava podobe matere in materinstva v javni kulturi v 20. stoletju. Teoretsko- analitski pristop sloni na primerjalni historično-sociološki metodi, pri čemer avtorica posebno pozornost namenja trem različnim zgodovinskim in družbenim kontekstom: povojnemu socialističnemu, povojnemu ameriškemu kapitalističnemu in poosamosvojitvenem tranzicijskem. V vseh treh obdobjih se analiza osredotoča na reprezentacije materinstva in matere v povezave s širšo družbeno tematiko nacionalne reprodukcije, patriotizma in kolektivnega kulturnega življenja. Ključna ugotovitev je, da je materinstvo zaznamovano s hkratnim pridihom ženskega naravnega poslanstva in družbenega dolga naciji in torej ključna družbena dediščina modernih in postmodernih nacionalizmov iztekajočega se »kratkega stoletja«.
COBISS.SI-ID: 271504640
Članek obravnava zgodovinsko dediščino mednarodnega prostovoljstva v španski državljanski vojni s posebnim poudarkom na biografskih portretih ženskih prostovoljk. Ta segment transnacionalne solidarnosti v španski državljanski vojni še ni prejel ustrezne sociološko-historične osvetlitve, četudi bi, kot dokazujeta avtorja, z njo lahko bistveno posegli v sodobne razprave o globalni (kozmopolitski) solidarnosti, posebej še v struji kozmofeministične teorije, ki poudarja politiko sočutja in empatije. Bistvo španskega prostovoljstva je namreč presegalo vprašanje identifikacije s trpljenjem drugega, četudi je takšna identifikacija tvorila pomemben element mobiliziranja. Identifikacija vendarle ni bila zgolj obče humanistična, pač pa predvsem politično-idejna, kar je pomenilo za drugega zastaviti lastno življenje. S tem vidikom pa je mogoče zgodovinsko osvetliti sodobno post-humanistično humanitarno solidarnost in kritično ovrednotiti njen prispevek h globalni pravičnosti.
COBISS.SI-ID: 55752802
Besedilo osvetljuje zgodovinsko umeščenost ženskega migrantskega dela – aleksandrinstva na območju Goriške; predstavlja umetniške, znanstvene in muzejske posege v prezentacije in reprezentacije tega fenomena v zadnjem desetletju; poudarja aktivno vlogo posameznic in posameznikov pri re-kreiranju spomina na izkušnje aleksandrink in njihovo kulturno dediščino. Po letu 2005 so se v ustvarjanje in interpretiranje spomina na aleksandrinke intenzivno vključili njihovi potomci, družinski člani ter prebivalci širšega lokalnega prostora. Bistvo vseh dejavnosti so osebna pričevanja in pripovedi, zbrane z biografsko ali narativno metodo. Zaradi njih se današnje razumevanje aleksandrink bistveno razlikuje od tistega pred letom 2005, ko je prevladoval diskurz moralnega obsojanja. Besedilo postavi tudi vprašanje, kakšen je vpliv avtentičnih zgodb aleksandrink na njihovo kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni.
COBISS.SI-ID: 37353005
Prispevek na ozadju teoretskih razmislekov in evolucije migracijskih študij v smeri večje vključenosti vprašanj spola ter predpostavke dejavnih vlog, ki jih migrantke prevzemajo tekom celotnega migracijskega procesa, sledi življenjskim zgodbam žensk, anonimnih intervjuvank, priseljenk iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so iz različnih razlogov prišle v Slovenijo. Žensko imigracijo v Slovenijo avtorica preučuje prek loka identifikacij z različnimi domovi in morebitnimi spremembami identitetnih opredelitev kot posledico migracije. Ugotavlja, da v času intenzivnih migracijskih procesov teritorij ni več osrednji dejavnik urejanja družbenih odnosov; na ravni identitetnega pripadanja pa se domovina, torej identifikacija z rodnim okoljem, še vedno kaže kot najpomembnejši vpliv na občutek pripadnosti določeni skupnosti, ki pa nikakor ni izključujoč, stabilen in nespremenljiv.
COBISS.SI-ID: 56561506