Vabljeno predavanje na mednarodni konferenci »Heritage, Performance and the Everyday« v Cape Townu, v katerem avtorica osvetljuje nasprotja, dvoumnosti in politične implikacije dejstva, da je tisto, kar je v nekdanji Jugoslaviji izpogajano kot dediščina, še vedno del živete izkušnje generacij moških in žensk v nekdanji Jugoslaviji. Poleg tega ta dediščina pomembno izoblikuje njihove spomine, njihove sedanje vsakdanje prakse in samo-razumevanje. Avtorica razpravlja o primeru socialistične avtomobilske industirje na primeru novomeške IMV, katere nekdanji zaposleni so zbirali, restavrirali in dali na ogled bogato zbirko avtomobilov, ki so jih nekoč izdelovali v tej tovarni. Tako avtorica postavlja vprašanja, kakšne oblike legitimizacije so uporabljali nekdanji delavci v izpogajanju lokalne industrijske dediščine kot kulturne dediščine, kako se ti načini umeščajo v izpogajanje dediščine z vidika pozicije moči, skozi institucionalizirane diskurze o dediščine in tudi kako se ta primer ustvarjanja lokalne dediščine umešča v lokalno skupnost in vsakdanje življenje.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 35771181Vabljeno predavanje na Univerzi v Limericku (Irska), ki se osredotoča na vprašanja »neustrezna dediščina« (Dearborn in Stallmeyer 2009: 34), »sporna dediščina« (Silverman 2011) ali »disonantna dediščina« (Tunbridge in Achworth 1996), vključuje kompleksnejše probleme lastništva, nadzora in reprezentacij skozi etnomuzikološko perspektivo. Obravnava osrednje dediščinske protokole, ki prikrivajo ali odstranjujejo politično neprimerne glasbene vsebine. Le- te so po navadi navezane na določeno zgodovinsko obdobje o karatem ni mogoče doseči konseza v javnem diskurzu ali so pa v nasprotju z obsotječimi vrednotami. Predavanje odpira vprašanje tenzije med osebnimi spomini in dominantnimi dediščinski protokoli in orpira debato o odnosu med spominom in dedišino.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 36889133V tematskem sklopu revije Dve domovini se avtorji osredotočajo na vidike izpogajanja, (ponovnega) prisvajanja in (ponovne) lokalizacije dediščine v treh slovenskih obmejnih območjih, ki jih zaznamuje multikulturalnost: Prekmurje, Bela Krajina in Primorska. Tematski sklop problematizira pogosto preveč poudarjeno in navidez neproblematično povezavo med kulturno dediščino in nacionalno identiteto. Ana Hofman v prispevku o festivalu Guča na Krasu osvetljuje glasbeno dediščino kot tisto nematerialno in zmuzljivo, kot nekaj, kar je težko povezati z določeno lokaliteto, a je hkrati lahko relocirati. Obenem to kaže na zmožnost za ponovno prisvojitev glasbe in zvoka v prostoru, na katerega na različne načine vplivajo lokalni diskurzi in dediščinski diskurzi. Tanja Petrović razpravlja dvoumnostih, s katerimi se soočajo dediščinski diskurzi, močno povezani z nacionalno identiteto, in geografski prostori, ki jih izrazito zaznamujejo etnična in kulturna raznolikost, kot na primer v Beli Krajini. Oto Luthar razpravlja o multikulturnih praksah v Prekmurju ter o kompleksnih in večsmernih interakcijah med posameznimi praksami, navadami in okusi ter uradnimi politikami nacionalne homogenizacije. Martin Pogačar pa razpravlja o multikulturni digitalni dediščini ter izpogajanjih le-te v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na izrazito mobilne, deteritorializirane in časovno razpršene vsebine digitalne kulturne dediščine, ki se težko vključujejo v nacionalno določene okvire dediščine. Hkrati poudarja, da digitalni prostori zagotavljajo prostor skupnostim, praksam, spominom in pripovedim, ki ne najdejo mesta v velikih nacionalnih pripovedih.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 36779053Vabljeno predavanje na mednarodnem posvetu v Atenah, v katerem avtorica osvetljuje načine inkorporacije izkušnje socialisitčne modernizacije in industrializacije v Jugoslaviji v spominski zemljevid Evrope in diskurze o evropski (industrijski) dediščini.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 37966125Prispevek osvetljuje stične točke in razhajanja med pojmoma triestinità in tržaškost (beseda tržaškost je dobesedni prevod besede triestinità v slovenščino). Pojem triestinità se je formiral na začetku 20. stoletja v Trstu. V drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja so o njem nastale strokovne in znanstvene razprave. Te ugotavljajo, da triestinità označuje kulturno identiteto Italijanov v Trstu, katera se najjasneje manifestira v tržaški literaturi italijanskih avtorjev prve polovice 20. stoletja. Pojem tržaškost se pojavlja v slovenski literarni stroki šele v zadnjih letih, njegova raba je poljubna, saj definiranje njegovega pomena še ni bilo predmet literarnovedne obravnave. V nekaterih primerih se tržaškost tako pojavlja kot prevodna ustreznica pojma triestinità. Večinoma pa se od pojma triestinità razlikuje, označuje bodisi kulturno identiteto Slovencev v Trstu bodisi večkulturnost in večjezičnost Trsta na začetku 20. stoletja. Uporablja se tudi za označitev obrobnosti slovenske in italijanske tržaške literature druge polovice 20. stoletja in 21. stoletja v odnosu do literature središča.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2603259