Vabljeno predavanje na mednarodni konferenci »Heritage, Performance and the Everyday« v Cape Townu, v katerem avtorica osvetljuje nasprotja, dvoumnosti in politične implikacije dejstva, da je tisto, kar je v nekdanji Jugoslaviji izpogajano kot dediščina, še vedno del živete izkušnje generacij moških in žensk v nekdanji Jugoslaviji. Poleg tega ta dediščina pomembno izoblikuje njihove spomine, njihove sedanje vsakdanje prakse in samo-razumevanje. Avtorica razpravlja o primeru socialistične avtomobilske industirje na primeru novomeške IMV, katere nekdanji zaposleni so zbirali, restavrirali in dali na ogled bogato zbirko avtomobilov, ki so jih nekoč izdelovali v tej tovarni. Tako avtorica postavlja vprašanja, kakšne oblike legitimizacije so uporabljali nekdanji delavci v izpogajanju lokalne industrijske dediščine kot kulturne dediščine, kako se ti načini umeščajo v izpogajanje dediščine z vidika pozicije moči, skozi institucionalizirane diskurze o dediščine in tudi kako se ta primer ustvarjanja lokalne dediščine umešča v lokalno skupnost in vsakdanje življenje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35771181Predavanje na 29. srečanju evropskih etnomuzikologov na temo »neustrezne«, »sporne« ali »disonantne« glasbene dediščine. Predavanje se osredotoča na obstoječe razprave o jugoslovanski glasbeni dediščini, ki predlagajo, da bi morala le-ta biti omejena na kulturne prakse znotraj ideoloških (socialističnih) vsebin. Avtorica analizira štiri dominantne narative o socialističnih kulturnih in glasbenih praksah 1) kot ideološko obremenjenih (problematično lastništvo); 2) kot neizvirnih/neavtentičnih (s strani komunistične partije in uradnikov »ponarejene« realnosti – problematična vrednost); 3) kot dekontekstualiziranih (brez kontinuitete in korenin v preteklosti – problematična kontinuiteta); 4) jugoslovanska glasbena dediščina kot s vsakdanjim življenjem in popularno kulturo povezana ter trivialna (brez dodane vrednosti).
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 35974445Zaradi neskladja med proizvodnjo in njeno kategorizacijo med NOB je vprašanje partizanskih »narodnih pesmi« še posebej kompleksno. Kulturno-umetniška društva (KUD), ustanovljene pred ali po 2. svetovni vojni, so bila osrednji vzdrževalci tradicionalnega plesa in glasbene dediščine vseh jugoslovanskih narodov in nacionalnosti, vendar pa so v svoj repertoar redko vključevale izvedbe partizanskih pesmi (najpogosteje je bilo izvajano »kozaraško kolo«). Na splošno so se izogibali »ideološkim elementom« kot »okužbi« avtentične folklore in svoje repertoarje snovali na konceptu »tradicionalne« glasbene in plesne dediščine. Prispevek obravnava nekatere nove prakse oživljanja glasbenih praks NOB med posameznimi KUDi na območju nekdanje Jugoslavije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35772205