Knjiga ponuja premislek o reaktualizaciji partizanskih pesmi v post-jugoslovanski Sloveniji iz zornega kota "neprimerne" dediščine. Pri raziskovanju "novega življenja" partizanskih pesmi se knjiga osredotoča na ženski pevski zbor Kombinat kot simbolični primer razmišljanja o partizanski umetnosti v Sloveniji danes. Partizanske pesmi so samo del repertoarja zbora Kombinat in na ta način diskurzivno, zvočno, prostorsko, ideološko in simbolno preoblikovane tako da izzivaju obstoječe paradigme v razmišljanju o tej zapuščini v slovenskem kontekstu. Z uporabo teoretičnega okvira teorije afekta, zlasti teorije glasbenega materializma in zvočnega afekta, knjiga ponuja alternativni pogled na razumevanje političnega potenciala socialistične glasbene dediščine. Obravnava osrednje vprašanje uporabe glasbene preteklosti kot načina političnega delovanja v času obujanja socialističnih idej in vrednot na globalni ravni.
COBISS.SI-ID: 276198144
Avtor razpravlja o digitalnih praksah ohranjanja in reprezentacije multikulturne dediščine, v prvem delu o razkoraku med dominantnimi, uradnimi in pogosto (nacionalno) izključujočimi praksami na eni ter di- gitalnimi praksami »dediščinjenja« na drugi. Pri tem se osredotoči na digitalne prakse, ki so razumljene kot vznikajoče strategije in orodja za ohranjanje, razvoj in vpisovanje vernakularne kulturne dediščine v širše izkustvene prostore. Avtor se osredotoči na prisotnosti in odsotnosti dediščine druge svetovne vojne, socialistične Jugoslavije in postjugoslovanske migrantske dediščine v Sloveniji oz. slovenskih di- gitalnih prostorih. V ta namen avtor razpravlja o več vernakularnih intervencijah kot primerih prisedanjanja jugoslovanske preteklosti. Glede na specifiko tehno-kulturnih okolij, kjer ta tematika »biva«, avtor predstavi koncept »sozgodovinskosti«, s katerim označuje fenomen intervencije afektivnih medijskih praks v sočasnost »bivanja« individualiziranih, posredovanih in mediatiziranih prisedanjanj preteklosti.
COBISS.SI-ID: 36779821
Srbska pravoslavna skupnost v Beli krajini, ki jo danes sestavljajo štiri vasi (Bojanci, Miliči, Marindol in Paunoviči), se pogosto opisuje kot najsevernejši “otok” srbskega pravoslavnega prebivalstva. Tradicionalno se obravnava skozi ideološko prizmo lokalnosti, avtentičnosti (ali njenega pomanjkanja), izolacije in razlikovanja od ostalega prebivalstva Bele krajine. Kot posledica tovrstne obravnave prevladujoči diskurzi (tako akademski kot popularni) o omenjeni skupnosti bodisi osvetljujejo in poskušajo rekonstruirati “čiste”, “izvirne” kulturne in jezikovne značilnosti bodisi tožijo nad neizogibnim izginotjem teh značilnosti. Tovrstna binarna perspektiva zapira možnosti za prepoznavanje dinamike tako v vsakdanjih kulturnih vzorcih kot tudi v izpogajanju dediščine v in okoli te skupnosti. Članek dediščino razume kot izkušnjo, ki jo različni akterji uporabljajo v osmišljanju svoje sedanjosti in prihodnosti. Kot taka je dediščina neizogibno dinamična, dialoška, večglasna in pogosto sporna.
COBISS.SI-ID: 36779565
Članek obravnava napetosti in dvoumnosti ter politične implikacije, ki jih povzroča dejstvo, da je socialistična industrijska dediščina na območju nekdanje Jugoslavije še vedno del doživljenih izkušenj generacij moških in žensk na tem prostoru. Avtorica poudarja, da je problematika reprezentacije industrijskega dela ozko povezana s položajem, ki ga imajo delavske skupnosti, njihovi člani in glasovi in afekti teh članov v muzejskih naracijah.
COBISS.SI-ID: 35814957
Na podlagi analize večjezične rokopisne zbirke kuharskih receptov skuša avtor rekonstruirati proces nacionalne samoidentifikacije v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Pri tem ugotavlja, da se je na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo interkulturalizem, ki je vse do izbruha vojne zaznamoval vse dimenzije vsakdanjega življenja v pokrajini med Muro in Rabo, v veliki meri ohranil vse do druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju se je tipični zahodnopanonski multikulturalizem, ki so ga v veliki meri sooblikovali tudi vplivi iz hrvaškega Medžimurja, domala neokrnjen ohranil skozi obe desetletji med obema vojnama. O tem pričajo tako prakse iz vsakdanjega življenja kot tudi počasno uveljavljanje slovenskega šolstva in novega sistema javne uprave Kraljevine SHS. Ne glede na energično slovenizacijo Prekmurja se je v vsakdanji govorici bi- ali celo trilingvizem ohranil vse do srede štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ali rečeno drugače, tako hrana kakor tudi opis njene priprave pričata o tem, da je interkulturalizem belle époque prešel v sodobni multikulturalizem obmejnih regij in se kot tak ohranil globoko v 20. stoletje.
COBISS.SI-ID: 36786477