Članek obravnava napetosti in dvoumnosti ter politične implikacije, ki jih povzroča dejstvo, da je socialistična industrijska dediščina na območju nekdanje Jugoslavije še vedno del doživljenih izkušenj generacij moških in žensk na tem prostoru. Avtorica poudarja, da je problematika reprezentacije industrijskega dela ozko povezana s položajem, ki ga imajo delavske skupnosti, njihovi člani in glasovi in afekti teh članov v muzejskih naracijah.
COBISS.SI-ID: 35814957
V poglavju avtorica razpravlja o vznikajočih poskusih pristopanja k jugoslovanski socialistični zapuščini kot kulturni dediščini post-jugoslovanskih družb, ter njeni »muzealizaciji«. Tovrstni poskusi pogosto vir nasprotovanja in dvoumnosti, kar je posledica dejstva, da je izpogajana jugoslovanska socialistična dediščina še vedno del živetih izkušenj več generacij moških in žensk. Poleg tega je to tudi posledica dolgotrajnega zapostavljanja in delegitimizacije socialistične in jugoslovanske dediščine v novonastalih državah. Avtorica razpravlja o možnosti muzeja socializma in trdi, da kljub izzivom, s katerimi se srečuje socialistična dediščina »v nastajanju«, ti procesi prispevajo k fragmentaciji in demokratizaciji polja kulturne dediščine. Ta tako ni več domena izključno strokovnjakov in avtoritativnih ocen in interpretacij, ampak postaja prostor izpogajanja različnih pogledov, političnih zahtev, individualnih spominov, izkušenj in afektov. Razpršeno in sporno polje izpogajanja jugoslovanske socialistične dediščine kot kulturne dediščine tako pridobiva določene značilnosti, ki jih pripisujemo »izprašujočim muzejom« (interrogative museum), kot jih razumejo sodobne študije dediščine.
COBISS.SI-ID: 36065069
V prispevku avtor preizprašuje odnos generacije, ki je konec 1980ih na prvih množičnih računalnikih igrala največkrat »zahodne« igrice in prek tega njihovo razumevanje sveta takrat in danes. Avtor se sprašuje, ali je stik otrok z računalniško tehnologijo in igricami vplival na njihovo razumevanje sebe v času socializma in danes. Ob tem avtor raziskuje odnos do socializma, Jugoslavije, sodobnosti, demokracije, svobode, tehnologije. Trdi, da je kontakt s tehnologijo in idejnim svetom zahoda, s katerim je imela mladina stik tudi prek računalniških igric, pomembno vplival na »vpisovanje« posameznika v globalno. Slednje je postala pomembna značilnost generacije, ki je potem skozi 1990ta postala nosilec in udeleženec digitalizacije in bivanja v razsanjanem svetu post-socializme. Raziskava sloni na dopisnih intervjujih z osebami, ki so v obravnavanem času imele računalnik ali pa igrale igrice.
COBISS.SI-ID: 36379949