Članek razgrinja motivacije, ki so na primeru izbrane skupine kmetovalcev prispevale k opustitvi konvencionalnega in uvajanju ekološkega kmetovanja. Za etnografsko raziskavo sta bili izbrani lokaciji v predalpski in alpski Sloveniji, v obeh primerih območja z manj ugodnimi pogoji za kmetovanje. Članek primerja dva različna procesa preusmeritve v ekološko kmetovanje: v vasi Čadrg so se kmetovalci kolektivno odločili za ekološko kmetovanje pred vstopom Slovenije v EU; kmetovalci na območju Škofjeloškega hribovja so se posamično preusmerjali v ekološko pridelavo po vstopu Slovenije v EU. Primerjava razkriva različne pogoje preusmeritve v okviru istega nacionalnega okvira in kaže na razlike in podobnosti tako v osebnih motivacijah kot tudi v strukturnih pogojih prehoda. Avtorja poudarita, da je za razumevanje preusmeritev potrebno upoštevati kompleksen preplet različnih dejavnikov. Kljub temu pa komparativna analiza pokaže na bistveno razliko med individualnim in kolektivnim prevzemanjem ekoloških načel kmetijske proizvodnje.
COBISS.SI-ID: 56397410
Članek se osredotoča na preverjanje pristnosti strategij organizatorjev treh bohinjskih prireditev (Vasovanja, Kmečke ohceti in Kravjega bala). ki se nanašajo na planšarstvo in ženitovanjske rituale. Od začetkov 1950, ko je bil v veliki meri pomemben vidik verodostojnost besedila, do današnjh dni, ko so pomembni tudi vidiki materialne in nematerialne kulture. Sčasoma so se uprizorjeni dogodki razvili oz. postali del tradicije. Kljub temu pa v okviru tako načina kot socialnih vidikov prireditve ne dojemajo kot del nesnovne dediščine ali kot avtentične.
COBISS.SI-ID: 54884194
Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju.
COBISS.SI-ID: 36463917
Pričujoča razprava se osredinja na raznovrstne prakse dediščinjenja, s katerimi različnimi družbeni akterji sooblikujejo kulturo dediščine v Triglavskem narodnem parku v času priprave in sprejemanje Načrta upravljanja, pri katerem sodelujejo tudi prebivalci parka. Da bi analizirali pomen nove oblike upravljanja pri delovanju parka posebej poudarjam spremembe v polju tvornosti akterjev, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemanju načrta.
COBISS.SI-ID: 36463149
Podlaga za raziskavo stanja nepremične kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka so bili javno dostopni seznami zbirnega registra kulturne dediščine v Republiki Sloveniji in avtorjevo večletno terensko delo. Območje vsebuje več za prepoznavnost parka pomembnih enot dediščine, kot so naprimer značilne zasnove domačij, stavbarstvo pašnih planin, dvojni kozolci v Bohinju in druge starejše pojavne oblike, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravnim okoljem.
COBISS.SI-ID: 36463405