Izhodiščno vprašanje simpozija: "Kaj, če sploh kaj, je praznina?", meri na temeljno dvoumnost pojma praznine, saj praznina ni – nič, temveč jo je treba razumeti kot mesto, ki ni preprosto prazno, temveč njegova "praznina" iz sebe generira "nekaj" - v zadnji instanci bit oziroma univerzum. Ali, kot je dejal fizik John Wheeler, "nič ni bolj bistvenega kot to, da prazen prostor ni prazen - je center najbolj divje fizike". O tem pričata tudi dve temeljni znanstveni teoriji 20. stoletja, relativnostna teorija in kvantna teorija polja, ki sta bistveno predrugačili naš pogled na vesolje oziroma na temeljno "snov" fizične realnosti – na prazen prostor.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 36480045Eno izmed najpomembnejših vprašanj v zgodovini zgodnje moderne znanosti, ki še vedno ni povsem pojasnjeno, je problem Kopernikovega prevzema heliocentrizma. Menim, da Kopernikov platonizem pojasnjuje vse temeljne vidike njegovega projekta. Prinaša enotnost in doslednost v njegova dela, ki se sicer ukvarjajo z na videz povsem nepovezanimi vprašanji, kot sta problem ekvanta in problem vrstnega reda planetarnih sfer.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 34806317