V okviru Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS) je bila že po petih letih izdana posodobljena knjiga Asfalt2. V tem kratkem času so se namreč zgodile nekatere bistvene spremembe, ki so zaznamovale asfaltersko branžo. V letu 2008 so bile na celotnem območju EU uvedene evropske norme, ki smo jih prevzeli tudi pri nas, sočasno pa so bile s slovenskimi nacionalnimi dodatki postaviljene ožje meje tehničnih zahtev, ki so prilagojene našim lokalnim pogojem. V zadnjih nekaj letih je bila v Sloveniji obnovljena tudi regulativo na področju dimenzioniranja voziščnih konstrukcij. Vedno večje zahteve pa se postavljale pri tehničnih zahtevah in varstvu okolja. V knjigi Asfalt2 so najboljši domači strokovnjaki iz inštitutov, izvajalskih, inženirskih in projektantskih podjetij nadgradili obstoječa gradiva, ki so ta trenutek pomembna v asfalterski industriji. Tako je na enem mestu v skrajšani obliki zbrana celotna tehnična regulativa, prikazano je trenutno stanje stroke in pričakovanja v prihodnje. Postavljeni so temelji, da bo asfaltna industrija še naprej zmanjševala potrebo po energiji, da bo v še večji meri uporabila alternativne vire, da bo asfaltnim cestam povečana življenjska doba ob zagotavljanju najboljših lastnosti.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 255955200V okviru študija uporabnosti pepela z rešetke iz Toplarne Celje (TC) smo se odločili, da bomo poskusno uporabili ta pepel kot sestavino asfaltnih zmesi. V Toplarni Celje pri sežigu lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz čistilne naprave nastajata dve vrsti pepelov in sicer pepel iz rešetke (eng. Bottom Ash – BA), ki je kategoriziran kot nenevarni odpadek in leteči pepel (eng. Fly Ash – FA), ki je kategoriziran kot nevarni odpadek. Ocenjuje se, da bo ob normalnem obratovanju v TC letno nastalo do 4 000 t BA in do 500 t FA. V interesu upravljavca Toplarne Celje je, da se poiščejo možne aplikacije za oba odpadka in se s tem zmanjša količina materiala, ki ga je potrebno trajno odlagati na ustrezni deponiji. Z laboratorijskimi preiskavami smo ugotovili, da je pepel iz rešetke iz toplarne Celje uporaben kot dodatek k polnilu v asfaltni zmesi. V laboratoriju smo pripravil predhodno sestavo za asfaltno obrabnozaporno plast (AC surf 8 B 50/70 A4) s približno 2 % BA pepela, ki izpolnjuje zahteve slovenskih standardov. Zavedamo se, da bomo šele z izvedbo testne proizvodnje asfaltne zmesi in vgradnje asfaltne plasti, ki vsebuje BA pepel lahko popolnoma preverili ustreznost te sekundarne surovine. Glede na predvideno trajnost asfaltnih plasti, bomo z opazovanjem obnašanja materiala vgrajenega na testnem polju šele v nekaj letih lahko dokončno ovrednotili primernost uporabe BA pepela v asfaltnih zmeseh.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka
COBISS.SI-ID: 4874010Z laboratorijskimi preiskavami smo ugotovili, da je PMMA/ATH kompozitni prah uporaben kot dodatek k polnilu. Z visoko trdoto, odpornostjo na večino kemičnih snovi, mehansko in temperaturno odpornostjo PMMA/ATH kompozitni prah izboljša praktično vse izmerjene lastnosti asfaltnih zmesi. Dokazali smo, da je PMMA/ATH kompozitni prah kot dodatek k polnilu povečuje adhezijo med kamnitimi agregati in bitumnom ter s tem poveča togost asfaltne zmesi ter pri sveži asfaltni zmesi poveča odpornost na utrujanje. V laboratoriju smo pripravil predhodno sestavo za asfaltno nosilno plast (AC base 22 B 50/70) in predhodno sestavo za asfaltno obrabnozaporno plast (AC surf 8 B 50/70), ki izpolnjujeta zahteve slovenskih standardov. Znano je, da tudi z uporabo najnatančnejših simulacij ne moremo natančno napovedati, kako se bo nek nov material obnašal v fazi proizvodnje in vgradnje, zato se je proizvajalec asfalta CGP v juniju 2009 odločil za industrijski preskus novega materiala. Z izvedbo testneproizvodnje asfaltne zmesi in vgradnje asfaltne plasti, ki vsebuje PMMA/ATH kompozitni prah, smo v samo 6 mesecih prešli od ideje do uporabe sekundarne surovine v asfaltu. Dosedanje raziskave so pri asfaltnih plasteh z dodatkom PMMA/ATH kompozitnega prahu pokazale precejšnje izboljšanje mehanskih lastnosti asfaltnih plasti. Po 3 letih od vgradnje testnih asfaltnih plasti lahko že ugotovimo, da je trajnost asfaltne plasti z dodatkom PMMA/ATH kompozitnega prahu vsaj enakovredna trajnosti asfaltne plasti brez tega dodatka. Z nadaljnimi laboratorijskimi preiskavami smo ugotovili, da je PMMA/ATH kompozitni prah uporaben kot dodatek k bitumnu. Tudi pri preiskavah bitumna se je izkazalo, da se podobno, kot pri komercialnih polimernih dodatkih tudi pri dodatku PMMA/ATH kompozitnega prahu precej poveča območje uporabnosti bitumna to je območje med pretrgališčem po Fraassu in zmehčiščem po PK. V nadaljnem bo potrebno ugotoviti, če lahko v končni materiali bilanci PMMA/ATH kompozitni prah obravnavamo kot del bitumna.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 5122074Predhodno smo v laboratorijskem okviru uporabili odpadni prah PMMA/ATH kot nov modifikator za bitumenska veziva, ki povečuje trajnost asfalta (1, 2). V nadaljnem smo prenesli tovrstno modifikacijo bitumna na industrijski nivo. Najprej je bilo potrebno prilagoditi predhodno sestavo asfaltne zmesi oziroma asfaltno recepturo. Potem je bilo potrebno pripraviti, preveriti in časovno uskladiti dodajanje PMMA/ATH prahu v bitumen. Največja neznanko sta nam predstavljala kakovost vmešavanja in stabilnost modificiranega veziva. S testno proizvodnjo modificiranega bitumna smo pričeli šele po skrbnem preskušanju sistema za dodajanje aditivov v bitumen. V splošnem so rezultati preiskav znotraj pričakovanega. PMMA/ATH prah je nekoliko neenakomerno vendar še vedno relativno dobro umešan v bitumen. Pri preskusni proizvodnji dosežena vsebnost PMMA/ATH prahu v bitumnu (4,8 (m.-%)) je glede na laboratorijske izkušnje še premajhna za opaznejše izboljšanje lastnosti asfalta, vendar kljub temu pričakujemo nekoliko povečano odpornost na tvorbo kolesnic in s tem trajnost asfaltiranih površin. Ob povečani kakovosti asfalta smo pridobili tudi pri ceni. Ob postavki, da je cena bitumna 0,6 Eura za liter pri dodatku 1 tone PMMA/ATH prahu v 20 ton bitumna prihranimo približno 350 Euro.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 5436954Predstavljena je študijo povečanja deleža recikliranega asfalta (RA) v asfaltni mešanici z uporabo pomlajevalca in kontrola kakovost takšne mešanice. Učinek pomlajevalca bil določen v laboratorijskem in v industrijskam merilu. V laboratoriju smo pripravili asfaltnih zmesi, ki vsebujejo različne odstotke RA (0%, 10%, 30%, 50%) in pomlajevalec. Za primerjavo smo proizvedli tudi kontrolno asfaltno zmes brez RA. V asfaltne baze smo proizvwdli asfaltne zmesi z največjo vsebnostjo RA in kontrolno asfaltno zmes. Izvajali smo različne teste, npr določanje zmehčišča, točka loma po Fraas-u, penetracija, indirektna natezna trdnost. Asfalt, ki vsebuje RA je bil uspešno proizvveden v običajni asfaltni bazi brez posebne strojne opreme, kot vzporedni “črni” boben. Rezultati so pokazali, da je asfaltna zmes, ki vsebuje RA in pomlajvalec izpolnjuje vse tehnične zahteve, kakovost pa je bila v celo boljši od kakovosti običajne asfaltne zmesi, narejenih iz osnovnih surovin
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5488922