Zaradi geografske lege Slovenije se pri nas srečujemo z zelo nizkimi temperaturami. Po podatkih ARSO je v pretežnem delu Slovenije izmerjena absolutna najnižja temperatura zraka s povratno dobo 50 let (obdobje 1951 do 2005) pod -18°C, razen na Primorskem in Vipavskem, kjer je višja. Po podatkih DRSS je bila pozimi 2011/2012 izmerjena najnižja temperatura vozišča pod -16°C. To pomeni, da je na tem območju zaradi nizkih temperatur večja verjetnost za nastanek razpok na asfaltnih voziščih. Poleg nizkih temperatur je v zadnjem obdobju v Sloveniji tudi porast prometnih obremenitev, ki posledično pospešujejo nastanek razpok pri nizkih temperaturah. V prispevku so predstavljeni rezulati preskuskov na vzorcih bitumenskega betona AC 11 surf B50/70 A2/Z2 pri nizkih temperaturah v odvisnosti od deleža bitumna v bitumenizirani zmesi. Opravljena sta bila ohlajevanji preskus ob preprečeni deformaciji (angl. Tensile Stress Restrained Speciment Test - TSRST) in enoosni natezni preskus pri nizkih temperaturah (angl. Uniaxal Tensile Strenght Test - UTST). Analiza rezultatov je pokazala slabo korelacijo med deležem bitumna in rezultati pri preskusu TSRST. Rezultat enoosnega nateznega preskusa UTST v odvisnosti od deleža bitumna kažejo, da je korelacija odvisna od temperature, pri kateri je bil preskus opravljen. Še najbolje je vidna dobra korelacija z največjo rezervo natezne trdnosti delta beta(t,max) in temperaturo pri največji rezervi natezne trdnosti T(delta beta(t,max)). Pri deležu bitumna pod 4,8 m.-% opazimo, da se največja rezerva natezne trdnosti delta beta(t,max) in temperatura pri največji rezervi natezne trdnosti T(delta beta(t,max)) zelo malo spreminjata. Nad 4,8 m.-% pa se obe lastnosti drastično izboljšujeta. Od tod sklepamo, da je 4,8 m.-% minimalni potrebni delež bitumna za to našo konkretno sestavo AC 11 surf B50/70 A2/Z2. Z raziskavo smo ugotovili, da delež bitumna pomembno vpliva na lastnosti bitumenizirane zmesi pri nizkih temperaturah
COBISS.SI-ID: 518969369
Predmet izuma je asfalt z dodanim PMMA/ATH kompozitnim prahom, ki je nadomestilo polnila ali dodatek k polnilu. PMMA/ATH kompozitni prah se po izumu dodaja k polnilu za izboljšanje lastnosti asfaltnih zmesi. Izum sodi v področje asfalterstva. Polnilo je najmanjša kamnita frakcija v asfaltni zmesi, katerega presejna krivulja je standardizirana. Asfaltna zmes po izumu vsebuje v masnih deležih od 3% do 8 % veziva, od 75 % do 94 % kamnitega agregata z velikostjo delcev nad zrnavostjo polnila, 0 % do 17 % polnila in od 0,5 do 17 % PMMA/ATH kompozitnega prahu. Z laboratorijskimi raziskavami ter na testnih poljih je bilo ugotovljeno, da se z dodatkom PMMA/ATH kompozitnega prahu izboljša odpornost asfaltnih plasti na tvorbo razpok pri nizkih temperaturah ter odpornost na tvorbo kolesnic pri povišani poletnih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 4621850