Določevali smo vplivne parametre pri odstranjevanju različnih oblik cinkovih kompleksov iz vodnih raztopin s pomočjo nanodelcev ničvalentnega železa. Pripravili smo različno modificirane nanodelce železa: površinsko obdelane in neobdelane delce, ter nanešene na delce SiO2. Ugotovili smo, da imajo različno pripravljeni nanodelci, njihova koncentracija v raztopini, pH raztopine in kontaktni čas odločilni vpliv na učinkovitost odstranitve Zn2+, Zn(II)–EDTA ali Zn(II)–citrata. Najbolj so bili učinkoviti površinsko neobdelani nanodelci.
COBISS.SI-ID: 27431207
V študiji smo raziskovali mineraloške in geokemične značilnosti površinskih (0-5, 5-10, 10-15 cm) sedimentov Dojranskega jezera, z namenom, da bi določili njihovo primernost v balneoterapevtske namene. Mineraloško sestavo smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) in rezultate elementne sestave pa smo pridobili s pomočjo induktivno vezane plazemske spektrometrije (ICP-MS). Rezultati mineraloške sestave so pokazali, da je mineralna asociacija močno povezana z geološkim zaledjem metamorfnih in magmatskih kamnin iz okolice jezera Dojran. Izračunali smo tudi kemijski indeks sprememb (CIA), ki je z vrednostjo 67 % nakazal srednjo stopnjo preperevanja geološkega ozadja. Vrednosti obogatitvenega faktorja (EF) potencialno toksičnih prvin prisotnih v sedimentu so definirale sediment Dojranskega jezera kot rahlo obogaten z Co, Cr, Cu, Pb in Zn, srednje obogaten z Au, Ni in Sb, srednje močno obogaten z Au, močno obogaten z Sb in zelo močno obogaten z As. Navedena elementna obogatitev izvira iz različnih geogenih (geološko ozadje in polimetalna mineralizacija) in antropogenih (turizem, promet, obloge, neprečiščene odpadne vode in agrokemikalije) virov. Vertikalna razporeditev elementne sestave se z globino tudi zelo malo spreminja (0-5, 5-10, 10-15 cm). Primerjava vsebnosti potencialno toksičnih elementov z referenčnimi koncentracijami TEC in PEC so pokazale, da je jezerska biota lahko izpostavljena antropogenemu vplivu As, Cu in Ni. Glede na pridobljene rezultate, zaenkrat še ne moremo potrditi aplikacijo/uporabnost jezerskih sedimentov v balneoterapevtske namene.
COBISS.SI-ID: 1176158
Za načrtovanje terenske geotehnične preiskave je predlagan sistem mehke logike. Sistem upošteva parametre, kot so geologija in variabilnost tal, ki vplivajo na zahtevano število sondiranj za ustrezen opis lokacije gradnje. Omogoča tudi proučitev nejasnosti in pomanjkanje informacij. Sistem omogoča za projekte oceno števila sondirnih mest, na podlagi razoložljivih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov. Monte Carlo simulacije vstopnih razponov, kjer ima vsaka točka enotno verjetnostno porazdelitev, omogoča izhodne podatke v obliki histogramov, opremljenih z verjetnostnimi funkcijami. Predstavljeni primeri kažejo, da se sistem mehke logike lahko uporabi kot sistematična podpora pri odločanju inženirjev, ki se ukvarjajo s karakterizacijo lokacije gradnje.
COBISS.SI-ID: 17710614
Članek obravnava uporabnost suhe strani retencijske krivulje za določitev specifične površine drobno zrnatih zemljin. Retencijska krivulja je temeljna zveza, ki opisuje zvezo med vlago zemljine in napetostojo porne vode (tenzijo) v času sušenja in močenja. V raziskavo je bilo vključenih 90 vzorcev realnih zemljin, za določitev specifične površine pa je bila uporabljena enačba po Tuller in Or (2005). Suha stran retencijske krivulje je bila določena z meritvami sukcije v potenciometru, ki deluje na principu merjenja temperature rosišča hlajenega ogledalca (proizvajalec Decagon, tip naprave WP4T). Vrednosti specifične površine, izračunane iz izmerjenih retencijskih krivulj so bile primerjene z vrednostmi, določenimi z uporabo klasičnih metod za določanje specifične površine, to je z uporabo metode BET (Brauner, Emmett in Teller) in metode metilen modro (MB). Primerjalna analiza rezultatov, v katero so bili vključeni tudi dostopni literaturni viri je pokazala, da je možno suho stran retencijske krivulje uporabiti za izračun specifični površine zrn zemljin s specifično površino nad 5 m2/g najmanj enako dobro in z enako zanesljivostjo kot preostali dve klasični metodi. Hamakerjeva konstanta z vrednostjo 6 x 1020 J se je v izračunih izkazala kot najboljša aproksimacija. Analiza je tudi pokazala, da imajo kraške gline, čeprav jih običajno opisujemo s klasičnimi kazalniki za identifikacijo lastnosti zrn (meja židkosti, indeks plastičnosti, aktivnost) specifično obnašanje, ki pa ni bilo podrobneje raziskano. Tuller in Or (2005) sta enačbo za določanje specifične površine zrn iz podatkov retencijske krivulje oblikovala na osnovi raziskav pripovršinskih zemljin in sta zato uporabnost metode tudi omejila na te zemljine. Opisana raziskava pa je dokazala široko uporabnost njune enačbe na področju širokega spektra inženirskih zemljin, tako normalno konsolidiranih in visoko prekonsolidiranih zemljin kot tudi mehkih kamnin, ki vsebujejo glino. Hkrati pa so raziskave na kraški glini pokazale, da bo potrebno v zemljinah z bolj kompleksno mineralno sestavo in strukturo izpeljati nove, poglobljene analize in tudi modificirati enačbo po Tuller in Or (2005).
COBISS.SI-ID: 6328417
Luka Koper, kot eno najpomembnejših pristanišč v severnem delu Jadranskega morja, se nenehno spopada s težavo akumulacije sedimentov na plovnih poteh, kar povzroča težave pri najbolj kritičnih delovnih zmogljivostih pristanišča. Po drugi strani ta material lahko obravnavamo kot potencialno surovino v gradbeništvu. V prispevku so podani preliminarni rezultati interdisciplinarnih raziskav, ki kažejo naslednje: prvič, koncentracija težkih kovin v izlužkih je nizka in drugič, v stanju, kot je, je sediment preveč vlažen, da bi ga bilo mogoče osuševati z naravnimi postopki in je zato potrebna dodatna tehnološka obdelava.
COBISS.SI-ID: 1972071