Določevali smo vplivne parametre pri odstranjevanju različnih oblik cinkovih kompleksov iz vodnih raztopin s pomočjo nanodelcev ničvalentnega železa. Pripravili smo različno modificirane nanodelce železa: površinsko obdelane in neobdelane delce, ter nanešene na delce SiO2. Ugotovili smo, da imajo različno pripravljeni nanodelci, njihova koncentracija v raztopini, pH raztopine in kontaktni čas odločilni vpliv na učinkovitost odstranitve Zn2+, Zn(II)–EDTA ali Zn(II)–citrata. Najbolj so bili učinkoviti površinsko neobdelani nanodelci.
COBISS.SI-ID: 27431207
Luka Koper, kot eno najpomembnejših pristanišč v severnem delu Jadranskega morja, se nenehno spopada s težavo akumulacije sedimentov na plovnih poteh, kar povzroča težave pri najbolj kritičnih delovnih zmogljivostih pristanišča. Po drugi strani ta material lahko obravnavamo kot potencialno surovino v gradbeništvu. V prispevku so podani preliminarni rezultati interdisciplinarnih raziskav, ki kažejo naslednje: prvič, koncentracija težkih kovin v izlužkih je nizka in drugič, v stanju, kot je, je sediment preveč vlažen, da bi ga bilo mogoče osuševati z naravnimi postopki in je zato potrebna dodatna tehnološka obdelava.
COBISS.SI-ID: 1972071
Članek obravnava uporabnost suhe strani retencijske krivulje za določitev specifične površine drobno zrnatih zemljin. Retencijska krivulja je temeljna zveza, ki opisuje zvezo med vlago zemljine in napetostojo porne vode (tenzijo) v času sušenja in močenja. V raziskavo je bilo vključenih 90 vzorcev realnih zemljin, za določitev specifične površine pa je bila uporabljena enačba po Tuller in Or (2005). Suha stran retencijske krivulje je bila določena z meritvami sukcije v potenciometru, ki deluje na principu merjenja temperature rosišča hlajenega ogledalca (proizvajalec Decagon, tip naprave WP4T). Vrednosti specifične površine, izračunane iz izmerjenih retencijskih krivulj so bile primerjene z vrednostmi, določenimi z uporabo klasičnih metod za določanje specifične površine, to je z uporabo metode BET (Brauner, Emmett in Teller) in metode metilen modro (MB). Primerjalna analiza rezultatov, v katero so bili vključeni tudi dostopni literaturni viri je pokazala, da je možno suho stran retencijske krivulje uporabiti za izračun specifični površine zrn zemljin s specifično površino nad 5 m2/g najmanj enako dobro in z enako zanesljivostjo kot preostali dve klasični metodi. Hamakerjeva konstanta z vrednostjo 6 x 1020 J se je v izračunih izkazala kot najboljša aproksimacija. Analiza je tudi pokazala, da imajo kraške gline, čeprav jih običajno opisujemo s klasičnimi kazalniki za identifikacijo lastnosti zrn (meja židkosti, indeks plastičnosti, aktivnost) specifično obnašanje, ki pa ni bilo podrobneje raziskano. Tuller in Or (2005) sta enačbo za določanje specifične površine zrn iz podatkov retencijske krivulje oblikovala na osnovi raziskav pripovršinskih zemljin in sta zato uporabnost metode tudi omejila na te zemljine. Opisana raziskava pa je dokazala široko uporabnost njune enačbe na področju širokega spektra inženirskih zemljin, tako normalno konsolidiranih in visoko prekonsolidiranih zemljin kot tudi mehkih kamnin, ki vsebujejo glino. Hkrati pa so raziskave na kraški glini pokazale, da bo potrebno v zemljinah z bolj kompleksno mineralno sestavo in strukturo izpeljati nove, poglobljene analize in tudi modificirati enačbo po Tuller in Or (2005).
COBISS.SI-ID: 6328417