V sklopu predavanja so bili predstavljeni rezultati projekta, kjer so v bili v slovenskem prostoru prvič uporabljeni mali sesalci kot pokazatelji onesnaženosti okolja v okolici velikih emisijskih virov. Projekt je vodila vodja predlaganega projekta. Na podlagi določitve kovin v tleh in prehranskih virih ter tkivih receptorskih organizmov (mali sesalci in ptice pevke) v obdobju od 2011 do 2014 na različno onesnaženih območjih Slovenije smo ugotovili: (a) Najbolj onesnaženo raziskovalno območje je nad topilnico svinca (Žerjav), kjer so tla onesnažena s Pb, Cd, As in Zn ter obremenjena z Mo in Hg (Ur.l. RS, št. 68/1996). Slednje se odraža v vsebnostih Cd, Pb (Ur. l. RS, št. 101/2006) in Zn, Mo ter Ni (Kabata Pendias, 2001) v zeliščih in v deževnikih. Še zlasti problematičen element je Cd, ki se kopiči tako v zeliščih (Sesleria albicans Kit. ex Schultes) kot tudi v deževnikih. Pb se kopiči le v deževnikih, vendar pa je sprejem tega elementa v zelišča iz Žerjava velik, kljub njegovi relativno slabi mobilnosti (BCF za Žerjav: 0,08 – 0,50), zaradi izredno velikih vsebnosti Pb v tleh. Posledično sta ta dva prehranska vira (zelišča, deževniki) lahko vir vnosa Cd in Pb v višje člene prehranjevalnih verig. V precej manjši meri to velja tudi za plodove in semena drevesnih in grmovnih vrst (rdeči dren (Cornus sanguinea), mokovec (Sorbus aria), gorski javor (Acer pseudoplatanus in rdeči bor (Pinus sylvestris)). Velike vsebnosti Pb in Cd v tleh in prehranskih virih se odražajo tudi na določenih vsebnostih Cd in Pb v jetrih malih sesalcev (travniška (Microtus agrestis) in gozdna voluharica (Myodes glareolus), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis)), vzorčenih nad topilnico svinca. V 40 % analiziranih jeter so vsebnosti Pb prekoračevale kritično vrednost Pb za sesalce, kar v 67 % pa so bile izmerjene vsebnosti Cd večje od zgornje meje, kjer se pojavijo negativni učinki. Slednje nakazuje, da onesnažena tla v Žerjavu (nad topilnico svinca) lahko pomenijo tveganje za male sesalce. (b) V ostalih raziskovalnih območjih, ki sta zmerno obremenjeni s kovinami (Veliki Vrh, Črnova), nismo določili zelo velikih vsebnosti onesnažil v analiziranih rastlinskih in živalskih tkivih. Najmanjše vsebnosti onesnažil v vseh tipih vzorcev smo ugotovili v talnih, rastlinskih in živalskih vzorcih referenčne lokacije (Logarska dolina). Praviloma so te razlike tudi statistično značilne. (c) Vsebnosti Pb in Hg v repnih peresih ptic pevk z onesnaženih območij (Žerjav, Veliki Vrh in Črnova) so statistično značilno večje od vsebnosti teh dveh elementov v repnih peresih ptic pevk z referenčnih lokacij (Krim, Pohorje, Logarska dolina), vendar tveganja za ptice pevke nismo uspeli dokazati. (d) Kvocient tveganja (HQ), izračunan na podlagi diete malih sesalcev, je bil večji od 1 (obstoj tveganja), pri travniški voluharici z območja Žerjava, če je delež korenin v njeni prehrani vsaj 20 % (Pb) oziroma 50 % (Cd) in pri rumenogrli miši, ki bi se prehranjevala tudi z deževniki (saj 10 %). Potencialno tveganje za male sesalce bistveno povečuje prehranjevanje z deževniki in koreninami zelišč.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 31600089Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je največja slovenska termoelektrana, je v preteklosti v zrak izpustila velike količine zračnih onesnažil in kovin ter tako negativno vplivala na okolje. S sprejetim ekološkim sanacijskim programom TEŠ v letu 1987 so se tovrstni vplivi na okolje začeli zmanjševati. V prispevku prikazujemo spremljanje učinkov okoljske sanacije v sklopu biomonitoringov in raziskav, ki smo jih izvajali v kopenskih (npr. gozdni ekosistem) in vodnih ekosistemih (npr. Velenjsko jezero) v obdobju od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Poleg spremljanja učinkovitosti sanacijskih ukrepov skozi daljše obdobje smo na inštitutu ERICo d.o.o. raziskali tudi izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom in ocenili potencialen vnos onesnažil v ljudi zaradi prehranjevanja z živili živalskega ter rastlinskega izvora iz Šaleške doline. V predavanju smo prikazali tudi rezultate, ki smo jih pridobili na območju raziskovalnega območja Veliki Vrh, ki je raziskovalno območje obravnavanega projekta.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 1155542V uvodnem delu predavanja je bila predstavljena problematika onesnaževanja okolja s svincem in v sklopu te teme tudi ugotovitve in rezultati projekta: "Ocena tveganja za receptorske organizme iz antropološko spremenjenih travniških in gozdnih habitatov", kjer smo obravnavali kroženje kovin (predvsem Pb v okolici velikih točkovnih virov).
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 1164246