Članek prikazuje študijo porušitve pregrade, locirane na Kolarjevem vrhu. V primeru takšnega dogodka bi se voda razlila z veliko hitrostjo po strmi dolini s padcem 10-30% do ravnine 700 m nižje. Propagacijo čela vala in prosto gladino je v takšnih primerih težko simulirati s konvencionalnimi numeričnimi metodami. Brezmrežna metoda SPH (Smoothed Particle Hydrodynamics) predstavlja dobro alternativo. Vendar je obravnava robov pri metodi SPH zahtevnejša in trenje ima v analiziranem primeru pomembno vlogo. Žagar in ostali (2009) so modelirali hrapavost z dodajanjem naključnih dvignjenih elementov dna doline. Namesto takšnega pristopa je bil v sedanji študiji uveden spremenljiv parameter hrapavosti. Obe rešitvi sta pokazali dobre rezultate z manšimi razlikami. Podana je tako primerjava med obema pristopoma kakor tudi primerjava s krivočrtnim modelom končnih volumnov ter z meritvami na fizičnem modelu.
COBISS.SI-ID: 5505633