Pregledna študija obravnava potencial uporabe superkritičnega (sc) CO2 kot topila ali plastifikatorja za procesiranje polimernih materialov. Rezultati kažejo na uspešno uporabo sc CO2 pri procesiranju biomaterialov saj ima izvrstne lastnosti, dobro topnosti in plastificirni učinek na polimere.
COBISS.SI-ID: 15347734
Poli(ε-kaprolakton) se uporablja v biomedicinske namene zaradi dobre biokopatibilnosti in biorazgradljivosti. Njegovo procesiranje s superkritičnim ogljikovim dioksidom predstavlja alternativo klasičnim metodam, ki zahtevajo uprabo toksičnih in nevarnih organskih topil. Opravila se je študija obnašanja poli(ε-kaprolakton)a ob prisotnosti superkritičnega CO2. Analiziral se je vpliv superkritičnega CO2 na tališče in kristaliničnost polimera, merila se je topnost in difuzivnost plina v poli (ε-kaprolakton)u ter se je opravila korelacija pridobljenih eksperimentalnih podatkov ob uporabo Sanchez–Lacombe enačbe stanja in PC SAFT modela. Superkritični CO2 se je nadalje uporabil uporabili za penjenje poli(ε-kaprolakton)a v produkt za uporabo v tkivnem inženiringu ter so se opravile študije vpliva procesnih parametrov (temperatura, tlak) in topnosti plina v polimeru na njegovo morfologijo.
COBISS.SI-ID: 17407254
Aerogeli iz naravnih polisaharidov imajo oboje, biolastnosti po polisaharidih; kot so dobra biološka kompatibilnost in celično ali encimsko razgradnjo, in pa lastnosti aerogelov kot sta velika poroznost in specifična površina. Zaradi tega so zelo atraktivni za dostavljanje aktivnih substanc. Biorazgradljive alginatne aerogele smo sintetizirali s pomočjo solgel sinteze. V tem prispevku smo za pripravo alginatnih monolitnih in sferičnih hidrogelov uporabili dve metodi ionskega zamreženja, ki jih lahko kasneje pretvorimo v aerogele z veliko specifično površino. Dobljene aerogele smo nato uporabili kot nosilce aktivnih substanc. Proučevali smo vpliv procesnih parametrov kot sta začetna koncentracija in viskoznost alginatne raztopine na sproščanje modelne substance nikotinske kisline. Rezultati so pokazali, da se z uporabo notranje vgrajevalne metode ionskega zamreženja nikotinska kislina sprošča počasneje. Monolitni aerogeli so se tudi manj krčili kot v drugih objavljenih znanstvenih prispevkih. Prav tako smo tudi z naraščanjem koncentracije alginata pri obeh tipih zamreženja dobili bolj kompaktne in zamrežene aerogele.
COBISS.SI-ID: 15819286
Namen raziskave je bil, da se raziščejo lastnosti polietilenov (PE) različnih gostot (nizka gostota, visoka gostota) pod tlakom CO2 in propana. Raziskali smo fazna ravnotežja za PE različnih gostot v prisotnosti CO2 in propana v odvisnosti od tlaka in temperature. Fazni prehod za PE pri atmosferskem tlaku smo izmerili z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Fazne prehode polimerov v prisotnosti plinov smo določili z visokotlačno optično celico v tlačnem območju od 1 do 90 MPa. Ugotovljeno je bilo, da temperatura tališča za polietilen nizke gostote LDPE pada v prisotnosti CO2 oz. propana. Temperatura tališča za polietilen visokoe gostote (HDPE) v prisotnosti propana pada, medtem ko v prisotnosti CO2 temperatura tališča z naraščajočim tlakom narašča. Temperatura tališča za LDPE in HDPE se v prisotnosti propana zmanjša v povprečju za 1020 K, medtem ko se v prisotnosti CO2 tališče za oba polimera nizke gostote zmanjša za cca. 5–10 K. Topnost in difuzivnost v superkritičnem CO2 za oba polimera nizke gostote (LDPE) in za polimer visoke gostote (HDPE) smo merili pri konstantni temperaturi 373 K v tlačnem območju od 2 do 30 MPa s pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice (MSB). Podatke o topnosti smo uporabili za izračun binarnih difuzivnostnih koeficientov. Topnosti CO2 v polimerih naraščajo z višanjem gostote CO2. Difuzijski koeficient kaže močno osdvisnost od gostote in topnosti CO2. Vrednost difuzijskega koeficienta začne padati z naraščajočo gostoto in topnostjo CO2.
COBISS.SI-ID: 16830998
Za modeliranje faznega ravnotežja za sisteme polietilen glikol-CO2 smo uporabili Sanchez-Lacombe enačbo stanja in Statistical Associating Fluid Theory. Ob uporabi programske opreme Aspen Plus smo raziskli polietilen glikole z različnimi molekulskimi masami. Rezultate modeliranja smo primerjali s predhodno pridobljenih eksperimentalnimi vrednostmi topnostnih parametrov. Izračunali smo fazo ravnotežje pri temperaturi 343 K, v območjih tlaka 10-30 MPa za polietilen glikole z molekulsko maso od 1000 do 100.000 g / mol. Da bi dobili najboljše prilagajanje za modele med izračunanimi in eksperimentalnimi topnostnimi podatki, smo optimirali parametre binarnih interakcij. Rezultati so pokazali, da sta oba modela zanesljiva za opis faznega ravnotežja sistemov polietilen glikol-CO2 pri predlaganih pogojih. Poleg tega smo opazili, da molekulska masa polimera vpliva na obnašanje sistema, kar je razvidno iz razlik v vrednostih topnostnih parametrov in koeficientov binarnih interakcij.
COBISS.SI-ID: 18495766