Z numeričnim modelom Univerze v Princetonu, ki smo ga postavili na območju severnega Jadrana, (NAPOM model) smo proučili dve prognozi modela v vetrnem vremenu. V obeh sinoptičnih vetrovnih situacijah je bil veter relativno stalen () 8 m/s) v trajanju treh dni, 28.30. okt. 2008 je pihal vzdolž osi severnega Jadrana (jugo), drugič (19.-21.marca 2009) pa pravokotno na njo (burja). V obdobju južnega vetra je prisotna ciklonska usmerjenost cirkulacije. V pruimeru burje pa je reproducirana ciklonska veja cirkulacije dvojnega vrtinca, ki se nahaja severno od pasu vetrnega minimuma, kateri se razteza od istrske obale proti izlivu reke Pad. S simulacijami smo pokazali, da v primeru južnega vetra dinamika vodne mase severnega Jadrana ne sledi najbolje enostavni teoriji topografske kontrole v zelo dolgem kanalu s prečno topografijo, čeprav je kvalitativno ujemanje solidno. V primeru burje pa so simulacije pokazale, da Tržaški zaliv zelo dobro, tudi kvantitativno sledi omenjeni topografski kontroli, v 82 % deležu celotnega pretoka. Ta pomeni transport (vertikalen integral hitrosti toka po vodnem stolpcu) vodne mase vzdolž vetra v plitkih območjih, ki imajo globino manjšo od povprečne globine prečnega profila morskega dna, ter transport v nasprotni smeri vetra v območjih z globino večjo od srednje globine prečnega profila.
COBISS.SI-ID: 2595663
Od konca januarja do sredine februarja leta 2012 je preko Tržaškega zaliva pihala izjemno močna in hladna burja. To je povzročilo izrazite vertikalne pretoke toplote v atmosfero, kar se je odražalo na tvorbi izjemno goste in hladne morske vode s temperaturami nižjimi od 4 °C v globljih predelih zaliva, ki so bile podobne verjetno najhladnejši izmerjeni zimi leta 1929. Tako so gostotne anomalije morske vode dosegle vrednosti 30.58 kg/m3˙, celo višje kot leta 1029. Površinski pretoki toplote so bili ocenjeni na treh lokacijah, povprečne dnevne iuzgube toplote morske vode so presegle 1000 W/m2.
COBISS.SI-ID: 2934607
Nove merilne metode zahtevajo tudi nove pristope pri modeliranju polutantov onesnaževal v okolju. Dosedanji napori pri modeliranju polutantov onesnaževal so temeljili na sezonskih povprečnih podatkih, kar ne zadostuje za kratkoročne napovedi. Izboljšali smo napovedi tranporta in disperzije polutantov onesnaževal v treh smerehpogledih. Za prognozo napovedovanje širjenja in pretvorb onesnažil disperzije in transformacije polutantov smo znatno smo zgostili numerično mrežo, uporabili pa smo časovno in prostorsko neenakomerno porazdeljene meteorološke podatke. Za izboljšanje robnih pogojev smo uUporabili smo metodo gnezdenja za izbioljšanje robnih pogojevmodelskih domen. Simulacije smo izvajali na značilnem močno onesnaženem območju Tržaškega zaliva, kjer predstavljajo veliko okoljsko nevarnost živo srebro in morebitna razlitja nafte in naftnih derivatov. Z izračunom izmenjave med vodo in zrakom smo izboljšali masno bilanco živega srebra v zalivu. Pokazali smo, da je širjenje vtokov vode iz rek v značilnih vetrnih pogojih drugačno, kot so kazale dosedanje modelske simulacije. V realnem času smo simulirali razlitje nafte. Izboljšani načini modeliranja in nadgrajeni modeli so primerni za delo z meritvami, ki so plod najsodobnejše tehnologije in lahko predstavljajo pomemben prispevek orodjem za podporo odločanju.
COBISS.SI-ID: 6203745
Za numerično simuliranje resuspenzije sedimenta zaradi hkratnih vplivov pomorskega prometa, površinskih valov in tokov smo nadgradili modul za transport sedimenta v modelu PCFLOW3D. Hkrati smo uporabili naslednje kvalitetne podatke: (1) podatke o valovih, ki so pridobljeni iz numeričnega modela SWAN za površinske valove; (2) podatke o pridnenih hitrostih zaradi plovbe, ki so pridobljeni iz Avtomatičnega Identifikacijskega Sistema. Te hitrosti so prištete k pridnenim hitrostim zaradi vetrnega toka. Nadgrajeni model omogoča kratkoročne simulacije pridnenih strižnih napetosti in resuspenzije sedimenta zaradi hkratnih vplivov plovil in vetra.
COBISS.SI-ID: 6604129
Izvedena je primerjava med dvema modeloma za transport sedimenta. PCFLOW3D model temelji na z-plasteh, medtem ko ECOMSED uporablja s-plasti, kar se odraža v različnih pridnenih hitrostih. Pridnene napetosti in resuspenzija sedimenta so bile ločeno izračunane zaradi vplivov tokov, valov in tudi zaradi hkratnih vplivov obeh pojavov, pri čemer smo upoštevali različne vetrne pogoje. Modelske simulacije obeh modelov dajo različne vrednosti pridnenih napetosti, kot tudi hitrosti resuspenzije in transporta sedimenta, kljub enakim uporabljenim zakonitostim (van Rijn, 1993). Čeprav je ujemanje v pridnenih napetostih dokaj dobro, pa sta šibki ujemanji rezultatov modelov v izračunih resuspenzije in koncentracije suspendirane snovi v vodnem stolpcu. Poleg tega smo pokazali, da robni pogoji na odprtem robu Koprskega zaliva odločilno vplivajo na hidrodinamiko zaliva in s tem tudi na transport sedimenta, izpostavljena je nujnost ugnezdenja modela v model, ki pokriva večje območje vodnega telesa.
COBISS.SI-ID: 5897057