Z numeričnim modelom Univerze v Princetonu, ki smo ga postavili na območju severnega Jadrana, (NAPOM model) smo proučili dve prognozi modela v vetrnem vremenu. V obeh sinoptičnih vetrovnih situacijah je bil veter relativno stalen () 8 m/s) v trajanju treh dni, 28.-30. okt. 2008 je pihal vzdolž osi severnega Jadrana (jugo), drugič (19.-21. marca 2009) pa pravokotno na njo (burja). V obdobju južnega vetra je prisotna ciklonska usmerjenost cirkulacije. V pruimeru burje pa je reproducirana ciklonska veja cirkulacije dvojnega vrtinca, ki se nahaja severno od pasu vetrnega minimuma, kateri se razteza od istrske obale proti izlivu reke Pad. S simulacijami smo pokazali, da v primeru južnega vetra dinamika vodne mase severnega Jadrana ne sledi najbolje enostavni teoriji topografske kontrole v zelo dolgem kanalu s prečno topografijo, čeprav je kvalitativno ujemanje solidno. V primeru burje pa so simulacije pokazale, da Tržaški zaliv zelo dobro, tudi kvantitativno sledi omenjeni topografski kontroli, v 82 % deležu celotnega pretoka. Ta pomeni transport (vertikalen integral hitrosti toka po vodnem stolpcu) vodne mase vzdolž vetra v plitkih območjih, ki imajo globino manjšo od povprečne globine prečnega profila morskega dna, ter transport v nasprotni smeri vetra v območjih z globino večjo od srednje globine prečnega profila.
COBISS.SI-ID: 2595663
Izvedena je bila primerjava dveh modelov transporta sedimenta. Izračunali smo pridnene strižne napetosti in privzdigovanje sedimenta zaradi tokov, valovanja in kombiniranega vpliva obeh dejavnikov. Upoštevali smo različne tipične vetrovne razmere. Čeprav modela delujeta po istem principu, so bile opazne razlike predvsem pri privzdigovanju sedimenta in koncentracijah lebdečih delcev v vodnem stolpcu. Na majhnih območjih, kot je Koprski zaliv, ima lahko pomemben vpliv na hidrodinamiko in posledično na privzdigovanje sedimenta tudi robni pogoj na odprtem robu. Potrebno je enosmerno gnezdenje modela v večjo računsko domeno.
COBISS.SI-ID: 5897057