Površinski tokovi Tržaškega zaliva so bili merjeni od marca 2011 do oktobra 2012 s hkratnim, delovanjem radijskih oddajnikov (metrske valovne dolžine EM valov, imenovane kot ‘radar measurements’) na različnih obrežnih lokacijah, med katerimi je bil eden postavljen na konico Piranskega rta Madona. Te meritve so bile ocenjene in primerjane s podpovršinskimi meritvami tokov na boji Vidi in z rezultati prognostičnega numeričnega modela cirkulacije severnega Jadrana (NAPOM). Reproducirane so bile osnovne cirkulacijske značilnosti, kot npr. ciklonalna cirkulacija) in obalni curek osladkane vodne mase ven iz zaliva ob severni (italijanski) obali zaliva. Numerični model ni v zadostni meri reproduciral nizkofrekvenčne pojave, pa tudi v dnevnem, poldnevnem in inercialnem časovnem merilu. Model in površinske radijske meritve pa niso uspešno reproducirale dnevne plimske elipse toka, izmerjene na boji Vidi.
COBISS.SI-ID: 2965071
Od konca januarja do sredine februarja leta 2012 je preko Tržaškega zaliva pihala izjemno močna in hladna burja. To je povzročilo izrazite vertikalne pretoke toplote v atmosfero, kar se je odražalo na tvorbi izjemno goste in hladne morske vode s temperaturami nižjimi od 4 °C v globljih predelih zaliva, ki so bile podobne verjetno najhladnejši izmerjeni zimi leta 1929. Tako so gostotne anomalije morske vode dosegle vrednosti 30.58 kg/m3˙, celo višje kot leta 1029. Površinski pretoki toplote so bili ocenjeni na treh lokacijah, povprečne dnevne iuzgube toplote morske vode so presegle 1000 W/m2.
COBISS.SI-ID: 2934607
Nove merilne metode zahtevajo tudi nove pristope pri modeliranju onesnaževal v okolju. Dosedanji napori pri modeliranju onesnaževal so temeljili na sezonskih povprečnih podatkih, kar ne zadostuje za kratkoročne napovedi. Izboljšali smo napovedi transporta in disperzije onesnaževal v treh smereh. Za prognozo disperzije in pretvorbe onesnaževal smo znatno zgostili numerično mrežo, uporabili smo časovno in prostorsko neenakomerno porazdeljene meteorološke podatke. Uporabili smo metodo gnezdenja za izboljšanje robnih pogojev. Obravnavali smo značilno kontaminirano obalno območje (Tržaški zaliv), kjer predstavlja velik okoljski problem živo srebro in kjer so mogoča razlitja nafte.
COBISS.SI-ID: 6203745