Študirali smo korozijsko obnašanje napršenih prevlek Al–W pri različnih koncentracijah volframa (0,6, 3,5 in 11 at.% W) na podlagi aluminijeve zlitine AA7075 v kloridni raztopini. Prisotnost volframa zmanjša debelino oksidne plasti pri testu EIS, kar smo dokazali z globinskim profilom sestave. Iz rezultatov EIS smo določili polarizacijsko upornost (Rp) in kapacitivno obnašanje kot funkcijo časa potopitve. Majhno povečanje Rp kaže na izboljšanje korozijskih lastnosti s časom, vendar pa je intenzivnost izboljšanja odvisna od deleža volframa in od morfologije površine (prisotnost defektov na površini prevleke). Test v slani komori je do neke mere potrdil rezultate meritev EIS, pač pa je prišlo do razhajanj med rezultati EIS in slane komore pri prevlekah Al89W11. Najdebelejšo oksidno plast smo opzaili prav pri testu slane komore na prevleki Al89W11, kjer je prišlo do »razslojevanja« na tri področja (porozno, delno porozno, nespremenjeno). Pride torej do galvanske korozije, verjetno zaradi lokalnih nehomogenosti v sestavi in struktuti. Vendar pa te hipoteze nismo mogli nedvoumno podpreti s preskusi EIS.
COBISS.SI-ID: 26541351
Zlitinske prevleke Al–WX z deležem volframa med 0,6 in 11 at.% smo nanesli z naprševanjem pri nizki temperaturi na podlago iz zlitine AA7075. Napršene prevleke Al–W izkazujejo nepričakovano širok obseg mikrostrukture; karakterizirali smo jih z rentgenskim uklonom (XRD), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) in mikroskopijo na atomsko silo (AFM). Za zlitine z deležem volframa med 0,6 in 3,5 at.% je značilno, da dodajanje volframa zmanjšuje velikost zrn od nekaj sto nm do 10 nm. Pri 11 at.% W pa pride do nastanka lamelam podobne mikrostrukture, ki jo spremlja amorfna faza. Testi nanoindentacije so pokazali, da povečanje deleža volframa povzroča povečanje trdote. Polarizacijski korozijski test v nevtralni raztopini 0,1M NaCl je pokazal, da dodajanje volframa povečuje pasivno območje in s tem tudi potencial za jamičasto korozijo.
COBISS.SI-ID: 26744615
Nitinol je zlitina, ki se zaradi svojih lastnosti s spominskim efektom ter superelastičnosti uporablja v biomedicinske namene. Dentalne žice iz Nitinola v praksi mnogokrat izgubijo funkcionalnost zaradi različnih procesov obrabe. Elektrokemijske lastnosti smo določali na dveh mikrostrukturno različnih vzorcih NiTi z in brez prisotnosti oksidne plasti v simulirani raztopini sline. Vpliv obrabe v korozivnem mediju smo študirali z uporabo tribokorozimetra. Določili in primerjali smo različne mehanizme obrabe in analizirali korozijske produkte ter način obrabe. Potrdili smo, da je skupna obraba večja v korozijskem mediju zaradi procesov tribokorozije. Potrdili smo tudi, da mikrostrukturne lastnosti zlitin vplivajo na elektrokemijske ter tribokorozijske lastnosti.
COBISS.SI-ID: 1982311