Izoelektrično fokusiranje z imunsko fiksacijo in obarvanjem z alkalno fosfatazo je občutljiva metoda določanja oligoklonalnih trakov (OT). Pozitiven rezultat tudi dobro napove napredovanje v multiplo sklerozo (MS) pri bolnikih s klinično izoliranim sindromom (CIS). V raziskavi smo želeli primerjati občutljivost nove metode z alkalno fosfatazo z občutljivostjo standardne metode z obarvanjem s hrenovo peroksidazo na veliki skupini bolnikov s CIS in MS. OT smo določili v likvorju in serumu z obema metodama pri 161 bolnikih (104 ženskah), 47 s CIS in 114 z MS s srednjo starostjo 38 let (razpon 19-68). 83% bolnikov je imelo pozitivne OT, če smo uporabili standardno in 89% z uporabo nove metode. Srednje število OT je bilo 5 (razpon 0-17) s peroksidazno in 8 (razpon 0-18) s fosfatazno metodo; p=0,001. 21% bolnikov je imelo ≥10 OT s standardno in 37% z novo metodo določanja; p=0,021. Subjektivna ocena vidnosti trakov je pokazala, da je imelo 20% bolnikov ostrejše in bolje vidne trakove, če smo uporabili standardno in 65%, če smo uporabili novo metodo; p(0,0001. Metoda z obarvanjem z alkalno fosfatazo je občutljivejša kot metod detekcije s hrenovo peroksidazo. Postopek določanja z novo metodo je hkrati cenejši, lažji za izvedbo in vzame manj časa.
COBISS.SI-ID: 352940
Alzheimerjeva bolezen (AB) in demenca z Lewivimi telesci (DLT) sta najpogostejši nevrodegenerativni demenci. Zaradi različnega terapevtskega postopka in prognoze je ločevanje med njima pomembno. Namen: Ugotoviti ali statistična analiza z uporabo kvalifikacijske metode SPLS (angl.sparse partial least squares ) lahko uspešno ločuje med AB in DLT. Metode: Vključeni sta bili dve neodvisni kohorti bolnikov iz Norveške in Slovenije, pri katerih magnetnoresonančni (MR) protokol ni bil usklajen. Vključenih je bilo 97 bolnikov z AB in DLT. Debelina možganske skorje je bila izmerjena s programom Freesurfer, čemur je sledila analiza s SPLS klasifikacijo. Kohorti sta bili analizirani ločeno, podatki pa so bili kasneje združeni. Model analize je vključeval navzkrižno validacijo in analizo podatkovne baze. Vpliv usklajenosti MR protokola je bil posebej proučen z dodatno analizo povsem naključno izbranih rezultatov iz neodvisnih kohort. Rezultati: Ugotovljene so bile naslednje vrednosti: občutljivost/specifičnost/AUC 94.4/88.89/0.978 v norveški in 88.2/94.1/0.969 v slovenski kohorti. Pri obeh kohortah je bila ugotovljeno stanjšanje možganske skorje v področjih značilnih za AB- srednji-sprednji temporalni reženj,okcipitalni in cingulatni korteks subgenualno, medtem ko je bil vzorec atrofije pri DLT izražen v dorzalnih congulatnih, posteriornih temporalnih in lateralnih orbitofrontalnih področjih. Z združitvijo kohort so bile vrednosti občutljivost/specifičnost/AUC 82.1/85.7/0.948 za poskusno analizo in 77.8/75/0.731 za testno analizo, vzorci razlik med diagnozama so ostali enaki. Model analize narejene izključno na naključnih rezutltatih neodvisnih kohort ni prikazal zadovoljive natančnosti. Zaključek:SPLS klasifikacija debeline možganske skorje je dobra metoda za ločevanje med AB in DLT in ostaja relativno stabilna tudi v primeru uporabe pri raznolikih podatkih, razen če gre za povsem neodvisne podatke iz različnih kohort, ki nimajo usklejenega MR protokola.
COBISS.SI-ID: 624812
Namen študije je bil raziskati razmerje med likvorskimi biomarkerji demence in depresijo pri starostnikih. Metode: V raziskavo smo vključili preiskovance z alzheimerjevo boleznijo (AB) in tiste s subjektivno kognitivno motnjo in normalnim kognitivnim statusom. Depresijo smo ocenjevali s Cornellovo lestvico za depresijo pri demenci, mejna vrednost 6 in več je bila sprejeta kot merilo depresije. Likvor smo analizirali z uporabo komercialno dosegljivih testov za beta-amyloid 1-42, celotni tau in fosforilirani tau 181. Rezultati: Vključenih je bilo 183 preiskovancev (66.7% žensk), 92 bolnikov z AB in 91 s subjektivno kognitivno motnjo. Vrednosti za:srednja vrednost ( +-SD) starost 67.6 +- 7.4 let, Kratek Preiskus Spoznavnih Sposobnosti 26.0 +- 4.0, in mediana za Cornellovo lestvico za depresijo pri demenci 5 (interval 0-19). Analiza ni pokazala razmerja med parametri lestvice depresije in zvišanim fosforiliranim tau 181 in celotnim tau ali z znižanimi vrednostmi beta-amyloida 1-42 pri AB ali pri kognitivno normalnih preiskovancih. Zaključek: ti rezultati kažejo na možnost da patološke spremembe pri AB ne vplivajo na prisotnost depresije, verjetno so pri tem pomembni drugi dejavniki. Smiselne so nadaljnje raziskave etiologije depresije pri starostnikih z AB ali brez nje.
COBISS.SI-ID: 29602265