Predstavitev je povzela rezultate različnih študij v smrekovih gozdovih, ki se osredotočajo na naravne procese motenj v Srednji Evropi. Študije potrjujejo, da so motnje npr. vetrolomi in gradacije lubadarja naravno prisotne v visokogorskih smrekovih gozdovih. Zato je potrebno pri upravljanju teh gozdov tovrstne motnje upoštevati.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3142310Saditev je v gozdarski praksi uveljavljen in najbolj pogost način pomlajevanja doba. Tetave pri tem so visoki stroški saditve, veliko potrebne nege in pogosto veliki izpadi ter slaba kakovost. V nalogi je bila analizirana uspešnost saditve v 12 in 11-letnih letvenjakih, ter primerjana z enako starima naravnima letvenjakoma. Rezultati so pokazali, da se višina izpadov ne razlikuje glede na različna leta saditve. Razlike v izpadih so pogojevale različne razmere na rastiščih. Najbolj negativno je na uspešnost saditve delovalo intenzivno širjenje in razraščanje robinije ter hitro odpiranje sestoja z golosekom. Slednje je povzročilo zamočvirjenje in agresivno rast pritalne vegetacije, izpadi sadik, sajenih v letih 1998 in 1999 so na tem rastišču znašali 78 % in 83 %. Naravno pomlajevanje se je izkazalo za uspešnejše kot saditev. Višja je bila gostota dreves (9 550 dreves/ha), z visokim deletem doba (80 %), in boljša je bila tudi kakovost - povprečna doltina čistega debla je znašala 4,4 m. Na podlagi rezultatov naloge in navedene literature je bilo priporočeno, da se tudi pri nas preizkusijo novi načini saditve na delnih površinah. Stroški pri teh konceptih so nižji, uspeh pa obetaven. Na občutljivih dobovih rastiščih bi bilo bolje pomlajevati s postopnim odpiranjem sestoja, z zastornimi sečnjami, kot z golosekom.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3247270V letu 2009 je bila izvedena druga meritev na raziskovalnih ploskvah v bukovihdrogovnjakih na Mežakli, ki so bile postavljene in prvič premerjene v letu 2005. Uporabljeni so bili trije načini ukrepanj. Prvi je bil način klasičnega izbiralnega redčenja z običajno jakostjo odkazila (način 60), drugiredčenje s 50 % manjšo gostoto izbrancev z običajno jakostjo odkazila (način 30), tretji pa redčenje s 75 % manjšo gostoto in močno jakostjo odkazila (način dela 15). Izbrancem je bila določena drevesna vrsta, izmerjen premer, višina, dolžina čistega debla, preštete veje na prvih in drugih 4 m debla, določena asimetričnost krošenj ter sproščenost. Po štirih vegetacijskihsezonah so opazne manjše razlike med načini dela, vendar je potrebno upoštevati, da so rezultati predhodni. Način 15 se je izkazal kot ugoden, če želimo povečati premer debla izbrancev in volumen krošenj ter zagotoviti boljšo stojnost. Način 30 se je izkazal najboljše pri čistem deblu in številu tankih vej na prvih 4 m debla. V kolikor želimo boljše čiščenje debelih vej ali pa izboljšanje sproščenosti, se bomo odločili za način dela 60. Če pa sestoje prepustimo naravnemu razvoju, bo to najboljše vplivalo na višinsko rast in majhno število tankih vejic. Način dela 15 zaradi močnega ukrepanja odmakne naslednje ukrepanje v prihodnost. Z načinom dela 30 lahko zmanjšamo razmerje h/d in povečamo krošnje, kar je na področju s pogostimi ujmami zelo pomembno. Tudi način dela 60, ki predstavlja klasično izbiralno redčenje in je v dosedanji praksi najpogostejše v uporabi, daje dobre rezultate in ne predstavlja bistveno večjih vložkov, kot jih zahtevajo drugi načini redčenj, ki smo jih preizkušali.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3173798