Gozdni požari so v slovenskem alpskem okolju redki in le malo je znanega o sekundarnih sukcesijah vegetacije požarih. Leta 1950 je požar uničil gozdove na 82 ha nad Mozirjem (gozdni rezervat Mozirska Požganija). V letu 1980 so postavili trajne raziskovalne ploskve in z meritvami nadaljevali v letih 1988, 1994, 2007 in 2013. Ta dolga časovna komponenta omogoča vpogled v dolgoročno sukcesijsko dinamiko. Od nastanka požara se je zvrstilo več sukcesijskih stadijev, ki so se razlikovale v strukturi vrst in dinamiki rasti. Po 62-tih letih razvoja prevladujejo klimaksne vrste, predvsem smreka. Pionirske vrste, kis os kmalu po požaru porastle površino in na območju prevladovale prvih 30-40 letih so se začele postopno umikati. Zaradi postopnega zaraščanja in šopaste rasti, kot tudi mešanice klimaksnih in pionirskih drevesnih vrst nastaja kompleksen gozdna struktura. Modeliranje sukcesijske dinamike z ForestMAS modelom je nakazalo zelo počasno vračanje bukve do svojih prvotnih rastišč. Brez posegov za spodbujanje obilja bukve (npr. s sajenjem), se bo stadij s prevladujočo smreko verjetno nadaljeval še nekaj sto let.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3710374This chapter is part of a new book on forest management and conservation of biodiversity in Europe, published by the European Forest Institute. The book consists of 25 chapters by leading experts in the field of forest ecology and management in Europe. The main emphasis of the book is on forest management that integrates both ecological and economic functions. Our chapter focuses on role of natural disturbance processes in driving forest dynamics and how these processes can be incorporated into forest management. We emphasize that forest management at the landscape scale should not only mimic or restore old-growth conditions, but also successional stages and structural complexity that arise from higher severity disturbances. This could be partly achieved by simply refraining from salvage logging after high severity disturbances on some sites.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3738278V delu smo raziskovali potek sukcesije po požarih v naravnih sestojih črnega bora (Pinus nigra Arnold). Izbrali smo požarišče v Trenti iz leta 2005 in požarišče nad Logom pod Mangartom, kjer se je poţar zgodil leta 1979. Postavili smo skupno 22 ploskev velikosti 10x10 m, na delih poţarišča z različno intenziteto poţara ter v ohranjenih sestojih. Na ploskvah smo opravili fitocenološke popise, popisali smo tudi pomladek drevesnih in grmovnih vrst ter sušice in leţeče drevje po stopnjah razkroja. Podatke smo analizirali s pomočjo hierarhične klasifikacije in analize glavnih koordinat. Vegetacijo smo analizirali tudi glede na rastlinske strategije po Grimeu (CSR). Ploskve z različnimi intenzitetami poţara smo primerjali glede na številčnost pomladka z neparametričnimi testi. Ugotavljali smo še korelacijo med odmrlo lesno maso in pomlajevanjem. Ugotovili smo jasne razlike med mlajšim poţariščem in ohranjenimi sestoji, starejše poţarišče pa je ohranjenim sestojem bolj podobno. Po poţaru se je spremenila pokrovnost dominantnih vrst zeliščne plasti (Erica carnea, Calamagrostis varia, Achnatherum calamagrostis), pojavile pa so se nekatere nove vrste, značilne za požarišča. Sukcesijo lahko prikažemo kot prehod od bolj stres-tolerantih vrst k vrstam s kompeticijsko strategijo, medtem ko ruderalna komponenta zaradi slabše produktivnosti rastišča ni izrazita. Na poţarišču so se uspešneje pomlajevale pionirske vrste, medtem ko pri značilnicah zdruţbe Fraxino orni-Pinetum nigrae ni razlik v obnovi med poţariščem in ohranjenimi sestoji. Pozitiven vpliv odmrle lesne mase na pomlajevanje smo ugotovili le v starejšem požarišču.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3701926