Kako so v zgodovini variirale frekvence in jakosti naravnih ujm v primarnih smrekovih gozdovih na ravni sestojev in pokrajine? Ali obstaja povezava med reliefnimi značilnostmi in zgodovinskimi vzorci jakosti motenj v teh ekosistemih? Lokacija raziskave so primarni smrekovi gozdovi vzhodnih Karpatov v Romuniji. Regija je znana po največji gostoti primarnih smrekovih gozdov v zmernem pasu Evrope. Uporabili smo dendrokonološke metode na ploskvah na velikem območju (132 ploskev, ki predstavljajo šest sestojev in dve pokrajini), ki zagotavljajo informacije na ravni sestoja in pokrajine. Dokazi o motnjah v zgornjem sloju sestojev smo dobili iz vzorcev radialne rasti: (1) nenadna trajna rast (sproščenost) in (2) hitra zgodnja rast (vrast v vrzeli). V teh metodah smo uporabili ne-metrično multidimenzionalno merilo, da smo lažje interpretirali dejavnike preteklih motenj. Na podlagi dveh rastnih vzorcev, ki smo jih uporabili za prepoznavanje motenj, je bila z 80% prisotna vrast v vrezli. Jakosti motenj so variirale preko krajine in so vključevale motnje večjih jakosti (poškodovani celotni sestoji), kot tudi ujme srednjih jakosti. Več kot na polovivi raziskovalnih ploskev je bila zaznama ujma večljih jakosti, kljub temu, da ta vzorec ni bil prostorsko enkomeren. Ploskve, ki so izkazovale motnje velike jakosti so bile pogosto prostorsko v skupinah (kaže na motnje do 20 ha površine). medtem ko to ni bilo značilno za motnje srednje jakosti. Lastnosti fizične geografije (reliefa) kot je nadmorska višina in oblika zemljišča so le šibko korelirale z jakostjo otenj. Zgodovinski dokumenti kažejo na vetrolome kot primerne motnje, medtem ko vloga podlubnikov (Ips typographus) ni jasna. Ugotovljen zgodovinski režim motenj v tej študiji različnih prostorskih meril kaže na veliko prostorsko in časovno raznovrstnost motenj, kar je bilo opazno na ploskvah znotraj sestojev, med sestoji znotraj iste krajine in med krajinama. Pele ko smo ovrednotili režim motenj v večjem merilu, se je razkril celotni obseg jakosti motenj znotraj te pokrajine.
COBISS.SI-ID: 3685030
V GGE Vrbovec se je v letu 2003 v zasmrečenih sestojih na rastišču dinarskega jelovega bukovja s srobotom pojavila obsežna gradacija velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus). Namen raziskave je bil ugotoviti stanje in razvoj pomladka ter identificiranje glavnih vplivnih dejavnikov po desetletju razvoja (2005-2013). V ta namen je bilo popisanih skupno 240 ploskev, ki so bile enakomerno zastopane glede na ograjenost, osvetljenost (središče/rob vrzeli) in glede na relief (plato/vrtača). Na ploskvah je bil opravljen popis zeliščne plasti in pomladka lesnatih vrst, ki so bile razvrščene v starostne in višinske razrede. Rezultati analize pomladka sopokazali, da je gostota drevesnih vrst 43.000 primerkov/ha. V pomladku je prevladovala smreka (65 %), sledili so ji pionirji (20 %). Ugotovljeno je bilo, da delež smreke upada, medtem ko narašča delež listavcev, najbolj izrazito pionirjev. Ograjenost vrzeli je pozitivno vplivala na gostoto smreke in pionirjev, hkrati pa je je bila višinska struktura pomladka na ograjenih vrzelih izrazito ugodnejša. Gostote nekaterih vrst so bile v negativni povezavi z razdaljo do semenskih dreves (lipovec) in robom ohranjenega sestoja (smreka). Zastrtost zelišč in skalovitost sta negativno vplivala na razvoj smreke in pionirjev. Semenski potencial in stabiliziranje mikroklimatskih razmer v prihodnje (8-10 let) kažejo na razvoj klimaksnih drevesnih vrst (predvsem bukve).
Zaradi dolge zgodovine intenzivnega gospodarjenja v evropskih gozdovih je ohranjenih le malo bukovij pragozdov (Fagus sylvatica L.). Raziskali smo strukturne lastnosti dveh gozdnih rezervatov, ki so temeljile na podatkihz raziskovalnih ploskev in popolne premerbe doblejne iz starih gozdnogospodarskih načrtov. Da bi bollje razumeli dinamiko motenj smo uporabili letalske posnetke s katerimi smo raziskali sestojne vrzeli v 11 letnem obdobjuv gozdnem rezervatu Kopa in 20 letnem obdobju v rezervatu Gorjanci. Rezultati kažejo, da so ti gozdovi v majhnem prostorskem merilu strukturno heterogeni. Analiza sestojnih vrzeli kaže, da so vrzeli manjše od 500m2 glavni razvojni dejavnik dinamike sestojev. Odstotek gozdne površine, ki ga predstavljajo vrzeli je znašal 3,2 do 4,5% v gozdnem rezervatu Kopa in 9,1 do 1,6 v rezervatu Gorjanci. Ti gozdovi izkazujejo relativno visoke letne deleže novih vrzeli (0,15 in 0,25%) in zaprtih sestojnih vrzeli (0,08 in 0,16). Nastanek novih vrzeli je odvisen od starih dreves ki se nahajajo po celotnem rezervatu. Ugotavljamo, da ti sestoji niso niso enomerni ampak heterogenih struktur. To je zaradi dejstva, da je v motenjsekm režimu prevladujejo motnje nizke intenzitete.
COBISS.SI-ID: 3542438
Raziskali smo sestojne vrzeli v mešanem bukovem (Fagus sylvatica L.), jelovem (Abies alba Mill.) in smrekovem (Picea abies L.) pragozdu Lom v Dinarskem gorstvu Bosne in Hercegovine. Velikost in starost vrzeli in vrzelnikov (drevesa, ki so odmrla) ter struktura in mešanost dreves, ki vrastejo v vrzeli so bila popisana, da bi ugotovili dinamiko vrzeli. Deleži gozdne površine v vrzeli so bili 19% in 41 %. Mediana površine vrzeli je znašala 77m2 in se je gibala med 11 in 708 m2. Kljub temu, da je bilo veliko vrzeli, ki so nastala zaradi odmrtja enega drevesa, je večina vrzeli nastala z odmrtjem več dreves, ki so bile v različnih fazah razkroja, kar kaže na postopno povečevanje vrzeli v teh gozdovih. Od evidentiranih vrzelnikov jih je bilo kar 14 prevrnjenih s koreninanmi, 60% prelomljenih in 26 stoječih odmrlih. Dendroekološka analiza kaže, da nastanek vrzeli variira v času. Gostota dreves, ki zapolnijo vrzeli ne korelira z velikostjo same vrzeli. Prav tako zmes drevesnih vrst, ki zapolnijo vrzel variira med razvojno stopnjo (klice, mladiko, drevesom letvenjaka, drogovnjaka). Rezultati kažejo, da vrzeli nastajajo zaradi notranje pogoje senescence posameznih dreves v sestoju. Zunanje motnje, predvsem veter in sneg, delujejo predvsem kot sekundarni dejavniki pri poškodbah oslabljenih dreves in pri širjenju že obstoječih vrzeli. Kljub temu, da so rezultati delno v skladu z drugimi tovrstnimi študijami podobnih pragozdov centralne Evrope, pa se opazovana dinamika vrzeli centralnega dela Loma večinoma nanaša na motnje majhnih jakosti.
COBISS.SI-ID: 3317926
Praksa sanitarne sečnje poškodovanih in odmrlih dreves po ujmah velikih jakosti je vzbudila veliko polemike. Predvsem zaradi negativnih ekoloških vplivov sečnje in spravila na gozdne ekosisteme. Številne od teh raziskav so bile opravljene na lokacijah, ki so jih prizadele ujme velikih jakosti, manj pa je znanega o ekoloških posledicah sečnje in spravila po ujmah srednjih do manjših jakosti, ki povzročilo delne poškodbe v zgornjem sloju sestojev. Raziskali smo odziv zeliščne vegetacije in drevesnega pomladka na saniranih in nesaniranih delih po ujmi srednje jakosti v osmih mešanih gozdovih v Sloveniji, kjer prevladuje bukev (Fagus sylvatica). Zastrornost in raznolikost zeliščne vegetacije in gostota drevesnega pomladka je bila podobna med načinoma sanacije. Edina razlika med načinoma sanacije je bil značilno večji delež svetloljubnih drevesni vrst v pomladku na saniranih površinah, medtem ko je bilo na nesaniranih površinah več bolj razvitega mladja, t.j mladja v višjih višinskih razredih. Raziskava kaže, da se obnova gozda po ujmah srednjih jakosti in sledeči sečnji in psravilu v mešanih bukovih gozdovih, še zlasti na območjih, kjer je gozdna infrastruktura (gozdne ceste in vlake) že razvita, bistveno ne razlikuje od obnove po redni sečnji v gospodarskih gozdovih.
COBISS.SI-ID: 3972006