Zaradi dolge zgodovine intenzivnega izkoriščanja gozdov je ostalo v Evropi ohranjenih le nekaj bukovih (Fagus sylvatica L.) pragozdov. Proučevali smo dva bukova gozdna rezervata v južni Sloveniji. Analizirali smo strukturne značilnosti na podlagi podatkov vzorčnih ploskev ter polnih premerb iz štirih preteklih gozdnogospodarskih načrtov. Za boljše razumevanje dinamike motenj smo s pomočjo aerofoto posnetkov analizirali sestojne vrzeli v 11 letnem obdobju v goznem rezervatu Kopa ter 20 letnem obdobju v gozdnem rezervetu Gorjanci. Rezultati nakazujejo, da so ti gozdovi strukturno heterogeni že na manjših površinah. Analiza velikosti vrzeli je pokazala, da so glavno gonilo razvoja sestoja vrzeli manjše od 500 m2. Delež površine gozda, ki ga prekrivajo vrzeli, variira med 3.2 in 4.5% v goznem rezervatu Kopa ter med 9.1 in 10.6% v gozdnem rezervatu Gorjanci. Ti gozdovi kažejo relativno visoke letne deleže površin, ki jo pokrivajo na novo nastale (0.15% v Kopi in 0.25% v Gorjancih) ter zaprte (-0.08% v Kopi in -0.16% v Gorjancih) sestojne vrzeli. Nastanek novih vrzeli je odvisen predvsem od ostarelih dreves, ki so razporejena po celotnem rezervatu. Sklepamo lahko, da ti sestoji niso enomerni, ampak imajo raznomerno zgradbo. Slednje je predvsem posledica režima motenj, ki so nizke intezitete ter manjšega obsega.
COBISS.SI-ID: 3542438
Podnebne spremembe vplivajo na slabšo odpornost in vitalnost gozda, povečuje se pogostnost naravnih ujm. V raziskavi smo primerjali učinkovitost naravne in umetne obnove gozdov, prizadetih zaradi ujm, s poudarkom na strukturi in rasti mladja, vplivu pritalne vegetacije in pomenu semenskih dreves. Prva raziskava proučuje uspeh setve pri treh različnih načinih dela (1: priprava tal, setev, ograditev; 2: setev, ograditev; 3: setev in saditev). V drugi raziskavi smo primerjali uspešnost naravne obnove in umetne obnove (saditve) po vetrolomu. Rezultati kažejo, da na nasemenitev pozitivno vplivata bližina semenskih dreves in priprava tal, medtem ko zastrtost s pritalno vegetacijo vpliva negativno. Gostote naravnega mladja na ploskvah z naravno obnovo so večje od tistih na ploskvah z umetno obnovo (brez upoštevanja sadik).
COBISS.SI-ID: 3560102
Leta 2006 je orkanski veter podrl 125 ha pretežno enomernih smrekovih debeljakov na Jelovici. Na tej površini smo dve in pet let po vetrolomu na 81 sistematično razmeščenih vzorčnih ploskvah (posamezna meri 16 m2) analizirali prisotnost, obilje in strukturo naravnega mladja ter vpliv rastiščnih in sestojnih dejavnikov na naravno obnovo. Odstotek ploskev brez mladja se je med popisoma zmanjšal s 30 % na 11 % celotnega števila ploskev. Leta 2008 je bila povprečna gostota mladja 7.955 osebkov na hektar, leta 2011 pa 9.660. V mladju je prevladovala smreka s 46 %, vendar se je v opazovanem obdobju opazno povečal delež listavcev. Vplivne dejavnike pojava mladja na ploskvi smo proučevali z binarno logistično regresijo, spremembo gostote mladja pa s posplošenim linearnim regresijskim modelom. Pomembni vplivni dejavniki so razdalja ploskve do najbližje zaplate gozdnega sestoja, opad listja in ekspozicija.
COBISS.SI-ID: 3616166