Z industrializacijo po drugi svetovni vojni ter z njo povezanimi selitvijo ljudi s podeželja v mesta in korenitimi demografskimi spremembami, med katerimi velja izpostaviti zmanjševanje in staranje kmečkega prebivalstva ter posledično pomanjkanje kmečke delovne sile, pa tudi zaradi izgube trga za pridelke, ki so jo povzročile politične spremembe po drugi svetovni vojni, pomanjkanja namakalnih naprav in neurejenih dovoznih poti na parcele, je v zadnjih desetletjih prišlo do opustitve znatnega dela tradicionalnih teras. Precej jih je že prerasel gozd, zaradi nevzdrževanja jih načenja erozija. Do delne revitalizacije je prišlo šele v zadnjem desetletju, kar gre pripisati suburbanizaciji, krepitvi tržnega gospodarstva in z njo povečanemu povpraševanju, urejanju dovoznih poti na parcele za kmetijsko mehanizacijo s pomočjo subvencij v okviru Skupne kmetijske politike v Evropski uniji, ki se ji je Slovenija pridružila leta 2004, in uspešni promociji doma pridelane hrane. Povsem drugačna je zgodba novodobnih kulturnih teras v subpanonskih pokrajinah. Tudi tam je ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 prišlo do korenitih sprememb. Uvedbo tržnega gospodarstva je spremljal propad nekdanjih socialističnih kmetijskih obratov, ki so obvladovali vinogradništvo in sadjarstvo. Iz njih so vzniknila podjetja, ki so še vnaprej zaposlovala delavce iz nekdanjih obratov, del zemljišč so prevzeli zasebni vinogradniki in sadjarji. Čeprav je tamkajšnja terasirana pokrajina zaradi privlačnosti začela postajati prepoznavna turistična destinacija, njene najbolj kakovostne predele so tudi zavarovali kot krajinske parke, so nekateri lastniki vinogradov v želji po količinsko večjem pridelku začeli z bagri uničevati terase in trto saditi v vertikalnih nasadih. S tem pokrajina izgublja prepoznavno pokrajinsko identiteto.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 37600005Dandanes je naravna pokrajina v večini držav zahodnega dela Evropske unije le še na zavarovanih območjih, pri čemer so ponekod najbolj onesnažena območja zaščitena kot narava. Človek ima možnost aktivnega vpliva na spremembe. Vprašati se je treba, kakšno odgovornost ima v tem kontekstu, ali jo je pripravljen sprejeti in se z njo ukvarjati. Njeno preobrazbo zaznamujejo številne spremembe. Predstavitev izpostavlja dinamiko pokrajin in primerjavo različnih ustvarjenih pokrajin, med katerimi imajo posebno mesto terasirane pokrajine.
B.04 Vabljeno predavanje
Za mnoge prebivalce gričevnatih pokrajin v Sloveniji so kmetijske terase pomembna pokrajinska prvina. Prispevek predstavlja povezave med plazovitostjo in terasiranimi območji v Sloveniji. Na lego plazovitih območij močno vpliva izoblikovanost površja in s tem posredno tudi urejanje kmetijskih teras. Plazovi se prožijo med urejanjem teras in po njem, ko se spremeni sistem odvodnjavanja. Na ta način kmetovanje povzroča nestabilnost pobočij, kar povečuje pridelovalne stroške. Soodvisnost med plazovitostjo in območji kmetijskih teras se razkriva z uporabo geografskih informacijskih sistemov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
Acta geographica Slovenica je osrednja slovenska znanstvena revija za geografijo, ki jo izdaja Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vsako leto se razpošlje v izmenjavo z več kot 200 sorodnimi revijami po celem svetu. Članke, objavljene tudi na medmrežju, prebirajo v več kot 100 državah sveta.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
V disertaciji so navedeni primeri različnih regionalizacij in tipizacij, pregledane so bili dostopni digitalni podatkovni sloji in geoinformacijska orodja za izdelavo tipizacije tipizacijo in vrednotenje dobljenih rezultatov. Podatkovni sloje smi za območje Slovenije so tudi ovrednoteni z vidika uporabnosti za določanje naravnih pokrajinskih tipov.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 269728256