V prispevku je predstavljena primerjava dveh vzorčnih območij iz sredozemskih pokrajin. Za sredozemski svet, seveda tudi za obe sondni območji, so značilna terasirana pobočja. Primerjali smo zemljišča naselij Krkavče v Koprskih brdih in Ostrožno Brdo v Brkinih, kjer zaradi večje nadmorske lege ni več vinogradov, ampak so (bili) v ospredju sadovnjaki. Pri obeh naseljih so poleg rabe tal za leti 1819 in 2012 analizirane še reliefne razmere.
COBISS.SI-ID: 37561645
Terase kot značilna pokrajinska prvina Sredozemlja se pojavljajo v vseh pokrajinskih tipih, vendar se razlikujejo po pogostnosti, namenu in sodobni funkciji. Največ teras, ki opredeljujejo najbolj značilno terasasto pokrajino, je v sredozemskem okolju, precej jih je tudi v kraških dinarskih pokrajinah in v vinorodnih panonskih gričevjih, medtem ko se v sredogorju alpskega sveta pojavljajo bolj izjemoma, še največ na območjih, ki se prevešajo k sredozemskim pokrajinam. Glede na namen razlikujemo poljedelske, vinogradniške in sadjarske terase. Prve so prisotne povsod po državi, druge in tretje pa so vezane na gričevja z ugodnim podnebjem za gojenje vinske trte in sadnega drevja. Starejše so poljedelske terase, ki so z zmanjševanjem vloge kmetijstva, preslojevanjem prebivalstva, ostarevanjem in siceršnjim pomanjkanjem kmečke delovne sile izgubile nekdanjo vlogo, zato je na njih nekdanjo njivsko rabo skoraj v celoti izpodrinila travniška raba. Vinogradniške in redkejše sadjarske terase so z izjemo sredozemskih in delno dinarskih pokrajin proizvod sodobnejšega, mehaniziranega kmetovanja.
COBISS.SI-ID: 37174317
V sredozemski Sloveniji so kmetijske terase ena najbolj značilnih pokrajinskih prvin. V okviru pilotnih območij Šmartno v Goriških brdih, Kamnje v Vipavski dolini, Merče na Krasu, Ostrožno Brdo v Brkinih, Podgorje na Podgorskem krasu in Krkavče v Koprskih brdih je bila izveden tipološka klasifikacija terasiranih pokrajin, ki temelji na raziskavah zgodovinskih in sodobnih virov o zemljiški rabi, vključno ledinskih imen, geoloških razmer, značilnosti površja (nadmorska višina, naklon, eksopzicija) ter rabe/funkcije in značilnosti teras. Vsa pilotna območja so obravnavana z istovrstno metodologijo, kar omogoča primerjavo prostorskih prvin terasiranih pokrajin in na podlagi ugotavljanja podobnosti oziroma različnosti prepoznavanje njihovih svojskih potez. Raziskave segajo od urbanističnega merila pilotnih območij do ravni detajla izdelave teras ter primerjave načinov izvedbe teras v preteklosti in sodobnosti.
V monografiji je predstavljena analiza dveh obstoječih naravnopokrajinskih tipizacij Slovenije z različnimi kvantitativnimi metodami in digitalnimi podatkovnimi sloji. Sodobna računalniška oprema in podatki v digitalni obliki namreč omogočajo uporabo različnih geoinformacijskih orodij, s katerimi lahko omilimo nekatere probleme pri določanju oziroma preverjanju določenih naravnih pokrajinskih tipov, predvsem na področju objektivnosti in preglednosti. V knjigi smo navedli tudi primere različnih regionalizacij in tipizacij ter dostopne digitalne podatkovne sloje in geoinformacijska orodja, s katerimi lahko izdelamo različne tipizacije.
COBISS.SI-ID: 275712000
V članku so kmetijske terase prikazane kot družbena in gospodarska pokrajinska prvina, tesno navezana na naravne razmere. Teoretičnemu delu, kjer predstavljamo nekatere strokovne aktivnosti, povezane s terasiranimi pokrajinami, in primere njihovega proučevanja po svetu, sledi podroben prikaz značilnosti samosvoje terasirane pokrajine Brkinov. Značilnosti, spremembe in razvojne težnje postavljamo v kontekst naravnih značilnosti preučevanega območja, zlasti reliefnih razmer in ekspozicije, pa tudi neugodnih demografskih značilnosti in sodobnih trendov v kmetijstvu. Preostali kmetovalci kljub novodobni strojni obdelavi čedalje teže ohranjajo vzdrževano kulturno pokrajino. Nekdanje njive na terasiranih zemljiščih so že pred desetletji spremenili v travnike. Mnoge terase se zaraščajo. Ogozdovanje ogroža nadaljnji obstoj kulturne pokrajine, s tem pa bi bil izgubljen tudi njen razvojni potencial in precejšen pomen kot kulturne vrednote.
COBISS.SI-ID: 38175277