V doktorskem delu je z vidika spoznanj besedotvorne teorije analizirano besedje, ožje vezano na semantično polje kulturne rastline, zbrano v 85 krajevnih govorih s celotnega slovenskega jezikovnega območja, v drugem delu razprave pa je to besedje interpretirano z geolingvistično metodo. Novost doktorskega dela je mogoče v prvi vrsti videti v obsežnem korpusu na novo zbranega, transkribiranega in v indekse urejenega narečnega besedja s področja vseh sedmih narečnih skupin. V drugi vrsti je z morfemskimi segmentacijami zbranega besedja opravljen prispevek k ugotavljanju strukture poimenovanj iz obravnavanega pomenskega polja, pri enobesedni leksiki je opravljena inventarizacija priponskih morfemov in njihovih razvrstitvenih značilnosti (tako v strukturnem kot v geografskem smislu). Tretji prispevek dela je prikaz modela geolingvistične obdelave čistega besedotvornega gradiva, ki je bilo doslej v slovenskem narečjeslovju obravnavano predvsem znotraj leksično-besedotvornih raziskav.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 50309218V predavanju je bila predstavljena zgodovina in dosežki slovenske geolingvistike, s poudarkom na Slovenskem lingvističnem atlasu. Dialektologija je veda, ki raziskuje tako sinhrono kot diahrono raven geografskih različic posameznega jezika. Geografska predstavitev izbranega narečnega gradiva ni toliko rezultat kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje jezika. Slovenski lingvistični atlas (SLA), ki je temeljno delo slovenske dialektologije in geolingvistike, je zasnoval Fran Ramovše l. 1934, kasneje je bila mreža krajev in vprašalnica večkrat predelana in dopolnjena. Prav tako se je skupaj s kartografskimi metodami spreminjal tudi način komentiranja kart - od zelo enostavnega do večdisciplinarnega. Vsaka karta ob sebi potrebuje ne le premišljeno zasnovan komentar, ampak tudi gradivski indeks - kljub mnogim pomanjkljivostim zbranega gradiva, to še vedno predstavlja temelj slovenskih narečjeslovnih raziskav, zato je bilo sklenjeno, da se gradivo objavi tako, kot je zapisano v arhivu.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 34722605Prevoj je samoglasniška premena, ki je bila v praslovanščino podedovana iz praindoevropščine oz prabaltoslovanščine. V prispevku so obravnavani odrazi takega prevoja ter njegove morfološke (tj. oblikotvorne in besedotvorne) funkcije kot tudi prestrukturiranje tipa prevoja in spreminjanje njegovih funkcij zaradi glasovnih in oblikovnih (analognih) sprememb in reinterpretacije morfemske meje v pozni praslovanščini.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33761581