V tem prispevku je predstavljen govor kraja Banja Loka, ki sinhrono gledano spada v kostelsko narecje dolenjske narečne skupine. Govor je vključen v mrežo krajev Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T283). Namen prispevka je predvsem narediti urejen pregled gradiva, ki ga je leta 1983 zbrala in zapisala Milojka Glavič-Štampfl, v obliki fonološkega opisa in predstaviti nekatere problematične vidike omenjenega govora, in sicer predvsem različna refleksa za stalnodolgi in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu ter refleks stalnodolgega o.
COBISS.SI-ID: 37764909
V prispevku, ki se tematsko neposredno navezuje na aktualni projekt slovenske dialektologije, tj. na drugi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa, je obravnavano narečno besedje, povezano z ljudsko bivanjsko in stavbarsko kulturo prekmurskega prostora. V prispevku je v fonetični transkripciji zapisano besedilo, pridobljeno v dólinskem krajevnem govoru Dokležovje in vsebinsko povezano s panonskim tipom kmečke hiše. Zbrano besedje je urejeno po leksikografskih načelih in predstavljeno v narečnem slovarčku in primerjano z drugimi prekmurskimi krajevnimi govori ter s slovarji slovenskega knjižnega jezika.
COBISS.SI-ID: 38141741
Drugo številko Jezikoslovnih zapiskov 19 (2013) s tematskim naslovom Dialektološki razgledi tvori 20 prispevkov, ki so nastali ob delu za Slovenski lingvistični atlas (SLA) ob simpoziju Slovenski dialektološki posvet. Nekaj člankov (9 so jih pripravili člani projektne skupine) je napisanih tudi z upoštevanjem gradiva iz SLA, kar je za ta projekt velik napredek, saj se prvič da izhajati iz dobro dokumentirane osnove, to je načrtno zbranega in dokumentiranega narečnega besedja, kot se govori v Sloveniji in vseh štirih sosednjih državah. Pomembni so zlasti prispevki, ki obravnavajo metodološke probleme pri analizi, interpretaciji in predstavljanju gradiva v SLA ter kažejo možnosti, ki jih gradivo nudi tudi za kontrastivno analizo.
COBISS.SI-ID: 272222208
Narečno besedje, zbrano za SLA, kaže relativno visoko stopnjo prevzemanja iz stičnih jezikov in njihovih narečij. V morfološki analizi, ki je del komentarja k vsaki jezikovni karti v SLA, je pomembno natančno poznavanje izvora narečnega leksema, zato je v tem prispevku obravnavana metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini. Ti so prevzeti iz enega od novoromanskih idiomov v stiku s slovenščino, in sicer so to furlanščina, kolonialna beneška italijanščina in knjižna italijanščina. Ker ima izvorno isti romanski leksem v dotičnih novoromanskih idiomih zaradi divergentnega glasovnega spreminjanja v času lahko zelo raznolično glasovno podobo, so prav razlikovalne glasovne značilnosti mlajših romanizmov pogosto merilo za določanje njihovega izhodišča. Gre za temeljni prispevek k razumevanju sprejemanja mlajših romanizmov v slovenščini, saj nam prav za prevzemanje besedja iz teh jezikov manjka še marsikaj metodološkega, kar se je izkazalo ravno ob delu za Slovenski lingvistični atlas.
COBISS.SI-ID: 36795181
V prispevku je v obliki fonološkega opisa z inventarjem, distribucijo in izvorom fonemov predstavljen krajevni govor Dovjega (točka T195 Slovenskega lingvističnega atlasa in nekaterih sosednjih vasi pod Kepo in Golico na Gorenjskem). V članku so posebej izpostavljene tiste narečne značilnosti, v katerih se govori sosednjih gorenjskih vasi najbolj razlikujejo od govora Dovjega, npr. posebnosti v razvoju dolgih samoglasnikov ˈiː, ˈẹː, ˈeː, ˈaː, ˈoː, ˈọː, ˈuː, ˈəːr, zlasti praslovanskega dolgega jata (npr. pléːjša ‘pleša’) in dolgega cirkumflektiranega o (npr. nòːus ‘nos’), kratki naglašeni in nenaglašeni samoglasniki so podvrženi močni narečni vokalni redukciji (npr. sròːuta ‘sirota’). Konzonantski sistem je podoben sistemu knjižnega jezika z nekaterimi narečnimi potezami v razvoju soglasnikov, kot je npr. depalatalizacija ĺ v l and ń v n, različne asimilacije, disimilacije in diferenciacije (npr. -šč- ) -š-), mehčanje mehkonebnikov (npr. múːše ‘muhe’, drùːjga ‘drugega’). Fonološki opis, ki je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, je dopolnjen s fonetičnimi zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013 na Dovjem in v Belci.
COBISS.SI-ID: 36054061