Da bi vedeli kakšna je škoda zaradi naravnih nesreč, smo preučili škode, ki so jih različne naravne nesreče povzročile po slovenskih statističnih regijah v zadnjih petnajstih letih ter jih soočili z globalni trendi naravnih nesreč v istem obdobju.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33380653Že pred približno 150 leti so v Švici spoznali, da pretirano izkoriščanje Alp (predvsem prekomerno izsekavanje gozdov) vodi v povečanje nevarnosti zaradi snežnih plazov, različnih pobočnih procesov ter poplav. Posledica je bila vzpostavitev strogega sistema varovanja in povrnitev naravnega okolja v prvotno stanje. Po poplavah leta 1987 so funkcijo gozdov kot preprečevalca naravnih nesreč še povečali, tako da danes gozdove v švicarskih gorskih pokrajinah upravljajo predvsem zaradi njihove vloge za preprečevanje naravnih nesreč. Računajo, da s takšnim upravljanjem na letni ravni prihranijo 2 do 3,5 milijarde $. Tudi drugod po svetu narašča zavedanje, da lahko naravni sistemi pripomorejo k zmanjšanju učinkov naravnih nesreč, ter da so najbolj ekonomsko učinkoviti del strategij za njihovo preprečevanje. Tu pridemo do vloge zavarovanih območij, kjer se funkcija naravnega okolja kot regulatorja naravnih nesreč najlažje ohranja. Predstavljenih je več domačih in nekaj tujih primerov za učinkovito preventivo pred naravnimi nerečami.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 33189421Predstavljena je vloga geografov pri preučevanju zemeljskih plazov, s posebnim poudarkom na izdelovanju zemljevidov nevarnosti in ogroženosti kot temeljne vloge aplikativne geografije. Na primeru Slovenije so predstavljene metode za izdelavo zemljevidov plazovitosti in relativne plazovne stopnje, s katero kvantificiramo vpliv zemeljskih plazov na recentno morfodinamiko.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso