Temeljna teza tega prispevka je, da medijsko poročanje o samomorih, kljub številnim znanstveno utemeljenim ugotovitvam o njegovi neprimernosti in posledično tudi škodljivosti, sledi enakim merilom kot poročanje o katerikoli drugi zadevi: politiki, ekonomiji ali znanosti. Odnos medijske industrije do javnega interesa (in učinkovita zdravstvena politika vsekakor sodi na to področje) je enak odnosu, ki ga ima farmacevtska industrija do zdravja. Odgovorno poročanje o samomoru ne obstaja. Vsako poročanje o samomoru se prej kot slej ujame v tisto, čemur ne može ubežati novinarstvo kot poklic – da ne ponuja informacije temveč zgodbe, da ni objektivno temveč subjektivno in da dejstva vse bolj zamenjujejo mnenja. Zato je odgovor na to dilemo enostaven. Edini etični način poročanja o samomorih je ta, da se o njih sploh ne poroča.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 512810368Tako tradicionalni kakor spletni množični mediji vplivajo na razvoj družbe in njenih vrednot. Mladi ljudje so še posebej podvrženi temu vplivu, pri čemer medijski učinek nanje ostaja zanemarljiv. Študija tako skuša obelodaniti vprašanja, kakšna je vloga medijev pri oblikovanju vrednot mladih uporabnikov oziroma konzumentov medijskih vsebin. Predvsem pa se postavi vprašanje, kako mediji implementirajo svoj in javni interes v odnosu do mladine kot pomembnega ciljnega občinstva.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 14867222