V preglednem članku sem sumarizirala študije individualnih razlik v vedenju pri nevretenčarjih in poudarila naslednje prednosti in potrebe po več študij na nevretenčarskih orgamizmih: • Nevretenčarji predstavljajo 98% vseh vrst, a so malo raziskani • Pomanjkanje raziskav na nevretenčarjih onemogočajo primerjalne študije pomembne za razumevanje evolucije osebnosti • Nevretenčarji imajo mnoge življenjske startegije, ki pri vretenčarjih niso poznane. Te predstavlajo izziv za nove študije • Mnogi nevretenčarji zaradi hitrega razvoja in vegetativnega razmnoževanja nudije boljše in lažje metodološke pristope kot vretenčarji
COBISS.SI-ID: 36883757
Aggressive spillover hypothesis (ASH) predvideva, da zelo agresivne samice kanibalizirajo vse samce že med dvorjenjem in ostajajo neoplojene. Ta agresivnost je posledica genetske determiniranosti, ki jim onemogoča plastičen odziv glede na kontekst. Ta hipoteza je splošno sprejeta na področjih spolne biologije in osebnosti. V prispevku smo kritično sumarizirali dosedanje študije in jih ocenili z vidika splne biologije in biologije osebnosti. Pokazali smo na semantične in konceptualne vrzeli ASH ter predlagali študije, ki bi fenomen bolj natančno raziskale. Na podlagi dosedanjih študij smo zaključili, da agresivnost samice res lahko vpliva na verjetnost spolnega kanibalizma, vendar poudarili, da moramo upoštevati tudi alternativne in dodatne hipoteze, predvsem hipotezo, ki vključuje izbiro samca. Še posebej smo bili kritični do predvidevanja, da je spolni kanibalizem maladaptiven, saj se kot tak ne bi mogel ohraniti skozi evolucijo. Za študij slednjega smo predlagali več študij tako v laboratoriju kot v njihovem naravnem okolju.
COBISS.SI-ID: 35783213
Vedenje je dolgo veljalo za plastično lastnost, ki omogoča živali ustrezno reagiranje v različnih situacijah. V zadnjih letih se je pokazalo, da živali vedenja vendarle ne morejo optimalno prilagoditi okolju. Živali namreč kažejo individualne razlike v vedenju, ki so genetsko pogojene in zato stabilne znotraj osebka. Še vedno je enigma, zakaj se v evoluciji ohranjajo različni vedenjski tipi. Čeprav so bile predlagane številne hipoteze, so bile le redko eksperimentalno preverjene. V študiji smo raziskovali, ali agresivnost osebkov pajka Larinioides sclopetarious vpliva na verjetnost parjenja in ali je vzorec parjenja pomemben za ohranjanje individualnih razlik v agresivnosti. Ugotovili smo, da se agresivni samci večinoma parijo z agresivnimi samicami, manj agresivni samci pa z manj agresivnimi. Naši rezultati kažejo, da je nenaključno parjenje glede na vedenjski tip verjetno mehanizem, ki ohranja različne vedenjske tipe.
COBISS.SI-ID: 35503661
Vedenje živali je do nedavnega veljalo za plastično, saj omogoča živali, da se ustrezno odziva na spreminjajoče se okoljske pogoje. Plastični odziv velja za ključno sposobnost organizma za soočanje z novimi okoljskimi pogoji, kot je na primer življenje v urbanem okolju. V zadnjih letih se je pokazalo, da živali vedenja vendarle ne morejo optimalno prilagoditi okolju. Živali namreč kažejo individualne razlike v vedenju, ki so genetsko pogojene in zato stabilne znotraj osebka. Raziskovali smo stopnjo vedenjske plastičnosti pri pajku vrste Larinioides sclopetarius, ki se pojavlja v izredno visokih gostotah v urbanih območjih na celotnem območju Holarktike. Pajki te vrste kažejo izredno plastičnost v življenjskem ciklu (angl. life histories). Posamezni osebki so se v odzivu na podobne dražljaje odzvali različno. Ugotovili smo, da se pajki med seboj konsistentno razlikujejo v agresivnosti in drznosti, ki se dedujeta, medtem ko so bila vedenja v novem okolju ponovljiva, vendar ne dedna. V diskusiji smo razpravljali, da je nizka dednost vedenj povezanih z lovljenjem plena in pomanjkanje vedenjskih korelacij morda rezultat razvojne plastičnosti, ki je verjeten mehanizem, ki omogoča uspeh preživetja populacij v mestih. V naslednjem koraku smo testirali, ali je agresivnost osebkov v skupini pajkov z visoko gostoto pomembna za njihovo preživetje. Skupine z le agresivnimi osebki so največ pridobile na teži, vendar se je v teh skupinah pokazala tudi najvišja smrtnost. Skupine z osebki različnih stopenj agresivnosti, so imele največje preživetje. Naši rezultati podpirajo hipotezo, da za preživetje v veliki gostoti ni nujno splošno zmanjšanje agresije, ampak polimorfizem osebkov v stopnji agresivnosti. Slednje tudi podpira hipotezo o frekvenčno odvisni selekciji za agresivnost.
COBISS.SI-ID: 34213165