V zadnjem desetletju so filogeografske analize razkrile veliko stopnjo kriptične diverzitete podzemeljskih taksonov. V večini primerov se je izkazalo, da so kriptične vrste tudi alopatrične. Poglobljena filogeografska študija jamskih kozic Troglocaris s. str. in jamskega cevkarja Marifugia cavatica pa je pokazala, da je pokazala veliko genetsko diferenciacijo obeh taksonov; večina kriptičnih linij je alopatričnih. A šele vključevanje večjega števila osebkov in novih populacij v analize je pokazalo območja simpatrije različnih skupin, ki so so morfološko enaki. Identificirali smo območje simpatrije in sintopije jamskih kozic in jamskega cevkarja na Italijanskem krasu in Istrskem polotoku. Po principu kompetitivnega izključevanja pa naj dve ozko sorodni vrsti nebo sobivali v stabilnem okolju; razlikovati bi se morali v svoji ekološki niši, ker brez diferenciacije bi se morali ena drugo izključiti po principu kompetitivnega izključevanja. Ta zanimiv paradoks lahko razložimo z vsaj tremi hipotezami: ker lokacij sintopega pojavljanja ni veliko, morda ne gre za sobivanje na dolgi rok, ampak le za občasne bolj ali manj naključne imigracije ene vrste v areal druge. Če pa te kriptične vrste res tvorijo združbo v kateri sobivajo se morda izognejo kompeticiji z razlikovanjem niš ki se kaže v kakšni drugi lastnosti kot morfologijo. Tretja hipoteza pa je, da pravzaprav ne gre za vrste, ampak klone, ki so sposobni nespolnega razmnoževanja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 30216153