Članek opisuje 48 testov na preklopnih spojih z vijaki v strigu. Spoji z enim in največ šest vijaki, postavljenimi v smeri obremenitve, so bili testirani z namenom, da se ugotovi deformacijsko kapaciteto in nosilnost pri koncentriranem vnosu sile v pločevino. Testirane so bile različne konfiguracije spoja, med drugim tudi spoji z eno strižno ravnino. Nosilnost smo primerjali s pravili iz Evrokoda 3. Predstavljena je tudi numerična parametrična študija spojev z enim vijakom. Študija obsega 114 spojev. Rezultate smo primerjali z Evrokodom in z novo enačbo za izračun nosilnosti na bočni pritisk, ki je bila razvita za jekla visoke trdnosti.
COBISS.SI-ID: 5918561
V prispevku predstavljamo rezultate testov spojev z enim in dvema vijakoma. Spoji so bili narejeni iz pločevin kvalitete S235. Rezultate testov primerjamo z rezultati testov na podobnih spojih, narejenih iz jekla visoke trdnosti in jih dodatno podkrepimo z numerično parametrično študijo. S temi rezultati podrobno analiziramo pločevino, obremenjeno s pritiskom vijaka. Podajamo kritično oceno kontrole nosilnosti v bočnem pritisku po SIST EN 1993-1-8 in predlagamo spremenjeno kontrolo nosilnosti, ki je konceptualno enaka obstoječi kontroli, vendar je enostavnejša, manj konservativna in se bolje ujema z rezultati testov. Obravnavamo tudi kontrolo nosilnosti oslabljenega prereza in strižnega iztrga skupine vijakov po SIST EN 1993, kjer tudi predlagamo možne izboljšave kontrol.
COBISS.SI-ID: 6514785
Izvirnost članka je v testih na preklopnih spojih iz jekla S690 s tremi ali štirimi vijaki postavljenimi v smeri obremenitve. Testi so bili tudi numerično simulirani z namenom, da bi ovrednotili deformacijsko in napetostno polje v pločevinah kot posledica bočnih pritiskov vijakov. Ugotovili smo, da se obtežba lahko neenakomerno razporedi med vijake in kot takšna ni obravnavana v standardu evrokod. Rezultate smo primerjali tudi s kontrolo bočne nosilnosti po standardu evrokod in ugotovili, da ta kontrola slabo definira nosilnost na bočni pritisk, prav tako pa smiselno ne omeji deformacije lukenj za vijake. Ugotovili smo, da tudi neugoden začetni položaj vijakov, ki je posledica toleranc izdelave, bistveno ne vpliva na nosilnost in razporeditev sil. V članku je prikazana nova formula za izračun mejne obremenitve pločevine, obremenjene z bočnimi pritiski, ki na konsistenten način opiše dejansko nosilnost na bočni pritisk. Nova formula tudi loči različne tipe porušitev. Rezultati izračunani po tej formuli bistveno bolje ustrezajo vrednostim iz testov kot rezultati formule iz standardu evrokod.
COBISS.SI-ID: 5173345
Prispevek obravnava togost jeklenih pločevin pri koncentriranem vnosu sile, na primer preko vijaka. Takšna situacija se pojavi v preklopnih spojih, kjer so vijaki obremenjeni v strigu, obremenitve pa prenašajo s kontaktom med vijakom in pločevino. Začetna kontaktna površina je zelo majhna. Zato se pojavijo koncentracije napetosti, ki se s tečenjem otopijo. Tečenje materiala s plastičnimi deformacijami omogoči ugnezdenje vijaka v pločevino in s tem večjo kontaktno površino. Takšen odziv opišemo kot nominalno elastičen odziv, saj v okolici luknje za vijak material preide v področje plastičnosti, praktično takoj, ko na vijak deluje sila. Odziv pločevine pri bočnem vnosu koncentrirane sile je zelo nelinearen, zato izračun togosti ni trivialen. V prispevku podajamo togost, ki je podana v SIST EN 1993-1-8 in jo primerjamo z rezultati testov in numeričnih simulacij spojev. Podamo tudi enostavno enačbo, ki na preprost način opiše začetno in sekantno togost pločevine v bočnem pritisku in jo uporabimo na spojih z enim in več vijaki.
COBISS.SI-ID: 6487137
Na tržišču so se pojavili kotniki večjih dimenzij, z največjim L350/35. V članku je predstavljena raziskava polja zaostalih napetosti. Zaostale napetosti, ki neposredno vplivajo na uklonsko nosilnost, smo izmerili v šestih vroče valjanih in dveh varjenih kotnikih. Napetosti smo izmerili z razrezno metodo, kjer smo kotnike rezali z vodnim curkom. Sproščene deformacije smo izmerili z uporovnimi merilnimi lističi. Na podlagi statističnega ovrednotenja rezultatov smo določili primerne krivulje poteka zaostalih napetosti po prerezu. Te krivulje smo neposredno uporabili v numerični analizi. Rezultat geometrijsko in materialno nelinearne analize so bile uklonske krivulje za enakokrake kotnike.
COBISS.SI-ID: 6545249